Nova posodobljena pravila direktiv o zajtrku uvajajo večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu. Po novem bo določeno, da mora biti vedno navedena država pridelave. To velja tudi za mešanice medu, kjer bodo države skupaj z deležem, ki ga predstavljajo v končnem izdelku, navedene v padajočem vrstnem redu. Nova pravila se bodo začela uporabljati dve leti po začetku veljavnosti sprememb.

Dopoldanski del zasedanja so ministri začeli s poročilom o napredku Evropske komisije pri hitrih in strukturnih odzivih na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Slovenija je podprla sprejete kratkoročne ukrepe ter se zavzela za hitro potrditev sprememb strateških načrtov. Poleg tega se je Slovenija zavzela za nadaljnje poenostavitve, s katerimi bi zmanjšali administrativna bremena za kmete. Izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano je Slovenija označila kot ključno za zagotavljanje pravičnejše porazdelitve dodane vrednosti in zagotavljanje primernih dohodkov za kmete. Slovenija je pred kratkim vzpostavila podoben sistem na državni ravni in prvi rezultati kažejo na velike razlike pri oblikovanju marž med različnimi prehranskimi proizvodi, med posredniki in trgovci ter glede na poreklo. Slovenija se je zavzela tudi za potrebne poenostavitve pri izvajanju uredbe o krčenju gozdov ter za preložitev izvajanja, ki bi se sicer začelo konec letošnjega leta.

Na delovnem kosilu, kjer so govorili o strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva v Evropi, so ministri predstavili svoja razmišljanja o prednostnih nalogah razvoja kmetijstva v EU. Slovenija je poudarila, da je pomembno vključiti države članice v ta proces, katerega glavni namen so vzpostavitev zaupanja in zmanjšanje stigmatizacije med pridelavo hrane ter ekonomska, okoljska in socialna trajnost kmetijske proizvodnje.

Slovenija je opozorila, da je treba vključiti vse deležnike, ter ponovila, da je treba tudi v prihodnje zagotoviti pravičen dohodek za kmete, zlasti za male in družinske kmetije, ter ohraniti kmetijsko proizvodnjo in vitalno podeželje po vsej EU. Zaradi številnih izzivov, s katerimi se soočajo kmetje, se je Slovenija zavzela za močno skupno kmetijsko politiko z ustreznimi finančnimi sredstvi.   

Na popoldanskem delu zasedanja je Evropska komisija poročala o trgovini s kmetijskimi proizvodi in o poteku pogajanj v zvezi s prosto trgovinskimi sporazumi ter predstavila rezultate študije o kumulativnih učinkih sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov. Slovenija se je zavzela za redno nadgrajevanje te študije z upoštevanjem regionalnih vidikov, saj se različne države članice kljub skupnemu trgu soočajo z različnimi položaji na svojih trgih. Opozorila je še na kritične glasove evropskih kmetov v zvezi s sklepanjem teh sporazumov in se zavzela, da jim je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje v primerjavi z uvoženimi agroživilskimi proizvodi. V pogajanjih s tretjimi državami je treba zagotoviti, da se na račun drugih interesov EU ne škoduje kmetijskemu sektorju EU.

Sledila je izmenjava mnenj o pripravi prvega poročila o izvajanju strateških načrtov skupne kmetijske politike (SKP). Slovenija je predstavila svoje izkušnje pri pripravi poročila in izvajanju strateških načrtov v prvem letu. Poudarila je, da je izvajanje v zgodnji fazi, zato še ni mogoče sklepati, ali so učinki takšni, kot smo si jih zastavili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri izvajanju tesno sodeluje z deležniki in ob upoštevanju spremenjenih razmer poskuša izboljšati in prilagajati intervencije strateškega načrta SKP.

Pod točkami razno je finska delegacija v imenu slovenske, avstrijske in švedske delegacije ter s podporo nekaterih drugih držav članic predstavila pobudo o vključitvi biogospodarstva v delovni program prihodnje Evropske komisije..