Ko se podnebne spremembe spreminjajo oziroma stopnjujejo, se delavci po vsem svetu znajdejo v povečanem tveganju zaradi izpostavljenosti nevarnostim, kot so: pretirana vročina, ultravijolično sevanje, ekstremni vremenski dogodki, večje industrijske nesreče, onesnaževanje zraka, povečana izpostavljenost nalezljivim boleznim in  izpostavljenost kemikalijam. Podnebne spremembe že resno vplivajo na zdravje planeta, zdravje ljudi ter svet dela in predstavljajo velik izziv za varnost in zdravje delavcev po vsem svetu. Ugotavljajo, da so številna zdravstvena stanja povezana s podnebnimi spremembami, vključno z rakom, boleznimi srca in ožilja, boleznimi dihal in motnjami duševnega zdravja. 

Delavci so pogosto prvi izpostavljeni učinkom podnebnih sprememb. Izpostavljeni so pogosto dlje časa in pri večjih intenzivnostih. Učinki podnebnih sprememb lahko povzročijo poslabšanje delovnih pogojev, povečano tveganje za poškodbe, bolezni in smrti ter so neenakomerno porazdeljeni po regijah in sektorjih. Posebej ogroženi delavci so: nosečnice, otroci, starejši, invalidi; delavci v neformalnem gospodarstvu ter tisti v mikro in malih podjetjih; delavci v zaprtih prostorih v vročih in slabo prezračenih okoljih; delavci v službah za nujno pomoč, zdravstvenem sektorju in drugih javnih službah; delavci na prostem v fizično zahtevnih sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in transport. 

Ukrepi ILO za zaščito delavcev v spreminjajočem se podnebju gredo v smeri spodbujanja, spoštovanja in uresničevanja temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu ter predvsem pravice do varnega in zdravega delovnega okolja, kar pomeni tudi obravnavanje nevarnih vplivov podnebnih sprememb na delovnem mestu. Globalna strategija ILO o varnosti in zdravju pri delu 2024–30 poudarja, da bi morala biti skrb glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v zvezi s podnebnimi spremembami tema, ki je visoko na svetovnih in nacionalnih političnih srečanjih, saj je vključevanje varnosti in zdravja pri delu v podnebne politike ter vključevanje podnebnih vprašanj v prakse varnosti in zdravja pri delu ključnega pomena. Zdaj je čas za ukrepanje.

Težje in lažje nezgode pri delu

Delodajalci so v letu 2023 v sistemu SPOT prijavili Inšpektoratu za delo 14.543 vseh nezgod pri delu. 12.446 nezgod se je zgodilo na običajnem delovnem mestu, 626 pa na začasnem delovnem mestu. Prijavili so tudi 22 nezgod, ki so se zgodile v povezavi z opravljanjem dela na domu. 358 nezgod se je zgodilo na napotenem delovnem mestu v tujini, 423 na službeni poti in 98 na poti na delo ali z dela (prevoz, ki ga organizira delodajalec). Od 14.543 je bilo prijavljenih 19 smrtnih nezgod, 13.551 lažjih nezgod in 973 težjih nezgod.

Poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, je izguba nadzora nad delovno opremo in sredstvi za delo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to kar v 28,3 odstotka. Najpogostejši način nezgode pri delu je bil prijavljen stik z ostrim, koničastim in grobim materialom, in sicer je bilo v zvezi s tem prijavljenih 25,0 odstotka vseh nezgod. Največ nezgod je bilo prijavljenih v predelovalni dejavnosti (dejavnost C po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)), in to kar 33,7 odstotka. Največ nezgod, in sicer 30,6 odstotka, so prijavili delodajalci, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev.

V nezgodah so si delavci največkrat poškodovali prste rok, in to kar v 27,0 odstotka. Po mestu nastanka nezgode se je največ nezgod zgodilo na običajnem delovnem mestu, in to kar 85,6 odstotka. Zabeleženih je bilo 71,0 odstotka nezgod pri delu, v katerih so bili poškodovani moški. Najpogosteje so bili poškodovani delavci, zaposleni za nedoločen čas - 76,3 odstotka. Pri analizi podatkov z vidika državljanstva poškodovanih delavcev ugotavljamo, da je bilo 76,2 odstotka poškodovanih delavcev slovenskih državljanov.

Smrtne nezgode

Inšpektorat za delo je bil v letu 2023 seznanjen z 18 nezgodami, v katerih je umrlo 19 delavcev in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. V letu 2023 je bil najpogostejši vzrok smrtne nezgode v petih primerih premikajoče se vozilo, pri čemer je v štirih primerih prišlo do povozitve delavcev z vlakom, v enem primeru pa do naleta osebnega vozila v delavca.

Druga najpogostejša vzroka smrtne nezgode, in to obakrat v štirih primerih, sta bila padec delavcev z višine in padec bremena. V treh primerih je prišlo do prometne nesreče, v enem primeru je bil vzrok eksplozija pirotehničnih izdelkov, v enem primeru je bil vzrok smrtne nezgode premikajoča se mehanizacija, v enem primeru pa je prišlo do zadušitve delavca na gradbišču v tujini. Vseh 19 smrtno ponesrečenih delavcev je bilo moškega spola. 

Največ smrtnih poškodb delavcev, in sicer šest, so prijavili delodajalci, ki imajo registrirano dejavnost gradbeništvo (SKD dejavnost F). Najmlajši smrtno poškodovan v letu 2023 je bil star 28 let, najstarejši pa 63 let. Največ smrtno poškodovanih, in sicer kar osem, je bilo starih med 40 in 49 let. Osem smrtno poškodovanih delavcev je bilo državljanov Slovenije, osem je bilo državljanov Bosne in Hercegovine, dva državljana Severne Makedonije in en državljan Hrvaške.

16 smrtno poškodovanih delavcev je imelo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in trije za določen čas. Na lokaciji, na kateri ima delodajalec prijavljeno svojo dejavnost, sta bili prijavljeni dve smrtni poškodbi delavcev, 17 smrtno poškodovanih delavcev pa je opravljalo delo zunaj lokacije delodajalca.