Uporaba veterinarske znanosti ne prispeva le k zdravju in dobrobiti živali, temveč tudi k fizičnemu, duševnemu in socialnemu blagostanju ljudi. Ta razsežnost dela veterinarjev družbi pogosto ostane prikrita, vendar sta varovanje in izboljšanje zdravja ljudi in njihovih skupnosti glavni del veterinarskega poklica. Veterinarji imajo za seboj celovito medicinsko usposabljanje in so, ne glede na poklicno področje, prvenstveno odgovorni za spodbujanje javnega zdravja ter varnosti hrane.

Osrednja področja veterinarske znanosti med drugim vključujejo diagnostiko bolezni živali, spremljanje, preprečevanje in izkoreninjenje bolezni živali, zmanjševanje protimikrobne odpornosti, zaščito živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrb za dobrobit živali, upravljanje zdravstvenih vidikov diagnostičnih laboratorijev, biomedicinske raziskave, zdravstveno vzgojo, proizvodnjo in nadzor bioloških proizvodov in medicinskih pripomočkov, proizvodnjo hrane, upravljanje populacij gojenih in divjih živali, varstvo pitne vode in okolja ter upravljanje kriznih primerov javnega zdravja.

Z izvajanjem ukrepov za preprečevanje in zatiranje bolezni veterinarji skrbijo za zaščito prebivalstva pred zoonozami, to je boleznimi, ki se prenašajo z živali na ljudi, ter pred okužbami s hrano, ki se lahko prenašajo s proizvodi živalskega izvora. Tako je ena od ključnih nalog veterinarjev neposredni nadzor nad živalmi, ki vstopajo v prehransko verigo. Z vsakodnevnim nadzorom uradni veterinarji zagotavljajo, da živila živalskega izvora ne pomenijo tveganja za zdravje ljudi, kar v največji meri vpliva na zagotavljanje varne hrane.

Tako kot pri ljudeh se lahko bolezen pojavi tudi pri živalih. Razlogi, da žival zboli, so lahko različni, pomembno je, da jim kot čutečim živim bitjem zagotovimo ustrezno zdravljenje in preprečujemo nepotrebno trpljenje.

Veterinarji so strokovnjaki, ki so empatični, imajo neposreden dostop do živali in njihovega okolja ter redne interakcije z drugimi vpletenimi, zato imajo ključno vlogo pri dobrobiti živali in spodbujanju javnega dialoga o njihovi pravilni oskrbi ter odgovornem lastništvu. Veterinarji so kot strokovnjaki in člani poklicnih združenj dolžni aktivno zagovarjati dobrobit živali na ravni posameznika in na ravni skupnosti. Skupaj z razvojem družbe se tudi vloga veterinarjev spreminja, vendar ostajata njihova predanost in odgovornost do dobrobiti živali nespremenjena.

Za varovanje okolja je zelo pomembno področje veterinarstva ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi (ŽSP). Neustrezno ravnanje z njimi lahko pomeni tveganje za okolje in zdravje ljudi in živali. Ustrezna obdelava ŽSP je učinkovit ukrep za obvladovanje tega tveganja, hkrati pa tudi koristen prispevek k uresničevanju krožnega gospodarstva in trajnostnega ravnanja z naravnimi viri.

S svojimi vsakodnevnimi dejavnostmi uradni veterinarji omogočajo nemoten promet in trgovanje z živalmi ter živili živalskega izvora na skupnem trgu Evropske unije in v mednarodni trgovini, posledično pa s tem preprečujejo prenose bolezni živali.

Lahko smo ponosni na doktorje veterinarske medicine, ki se zaposlujejo v slovenskem prostoru, tako v javnem kot zasebnem sektorju, vsi pa stremimo k istemu cilju – skrb za zdravje in dobrobit živali in ljudi. Za visoko mero strokovnosti in etičnosti dela veterinarjev je zaslužna evropsko akreditirana Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki svoje diplomante kakovostno pripravi na nadaljnje življenjsko poslanstvo. S povezovanjem, odločnostjo in strokovnostjo veterinarji prispevajo k poudarjanju pomena veterinarske stroke in se na ta način lažje spopadajo z vsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša poklic veterinarja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin čestitata vsem veterinarjem doma in po svetu!