Slovenijo, ki sodeluje v skupini D9+, kjer so tudi druge najbolj razvite države EU na področju digitalizacije (Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska), je na srečanju zastopala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. 

»Če naj evropska zakonodaja podpira inovacije, zlasti med malimi in srednjimi podjetji, bi morali povečati ravnovesje med regulacijo in inovativnostjo. Pri doseganju tega ravnovesja lahko imajo pomembno vlogo regulativni peskovniki in podatkovni prostori« je na zasedanju skupine D9+ med drugim poudarila ministrica Stojmenova Duh. 

Regulativni peskovniki kot nadzorovana okolja namreč podjetjem zagotavljajo varen prostor za eksperimentiranje z novimi zamislimi, ne da bi jih takoj zavezale stroge regulativne zahteve, regulatorjem pa omogočajo, da spremljajo, kako nove tehnologije vplivajo na obstoječe predpise in prepoznajo morebitne potrebne prilagoditve, ne da bi pri tem zavirali inovacije.  

V razpravi o peskovnikih umetne inteligence, ki jih predvideva Uredba o umetni inteligenci, ki so jo države članice EU potrdile februarja letos, je ministrica Stojmenova Duh potrdila, da v Sloveniji podpiramo odprto in prožno regulacijo za prilagajanje razvoju in rešitvam umetne inteligence ter okolja za spodbujanje inovacij in uvajanje regulativnih peskovnikov, saj taki peskovniki lahko povečajo pravno varnost za inovatorje in hkrati krepijo zaupanje uporabnikov, da bodo z uporabo sistemov varni. 

Glede na področja, kjer so peskovniki najbolj koristni, se Slovenija usmerja k tistim, ki bi lahko imeli največji vpliv na ponudnike umetne inteligence in največjo vrednost za uporabnike (denimo Zdravje in medicina, Jezikovne tehnologije, Kulturna identiteta in raziskovanje, Industrija 4.0 in robotika, Digitalne storitve javne uprave, Trajnostna proizvodnja hrane in okolje, Prostorsko načrtovanje).  

»Predvidljivost in pravna varnost sta najbolj pomembni prednosti za inovatorje. Podpiramo sodelovanje držav skupine D9+ in držav članic EU za vzpostavitev skupnega peskovnika v več državah članicah, saj tak pristop pozitivno vpliva na enotni trg,« je še med drugim poudarila ministrica Stojmenova Duh. 

V prihodnje bo po njenem ključna implementacija sprejete zakonodaje. Evropea pa se bo morala osredotočiti na upravljanje tega novega digitalnega regulativnega okvira, da bi zagotovila uspešno in učinkovito izvrševanje, pa tudi regulativno konvergenco in usklajevanje, da bi se izognili razdrobljenosti evropskega digitalnega ekosistema. 

Po srečanju so se udeleženci v izjavi o učinkoviti in skladni digitalni ureditvi kot temelju za inovacije in rast v EU zavzeli za podporo prizadevanjem na nacionalnih ravneh in na ravni EU za odpravo ovir, ki bremenijo inovacije in rast ter drobijo enotni digitalni trg, ne glede na to, ali so pravne, upravne ali regulativne narave, za podporo prizadevanjem pri izboljšanju naložbenega okolja za zagonska in velika podjetja, da bi povečali konkurenčnost in inovativnost EU, za mobilizacijo zasebnega kapitala, kot so prihranki malih vlagateljev, pokojninski skladi in zasebni premoženjski skladi, za naložbe v inovativna podjetja, ki imajo potencial za rast in doseganje obsega v EU, ter za podporo izmenjavi in izvajanju politik najboljših praks za razvoj ekosistema za podjetja, da bi povečali konkurenčnost in inovacijski potencial Evrope. 

Ob srečanju skupine D9+ je ministrica Stojmenova Duh opravila še nekaj bilateralnih sestankov: s Karanom Bhatio, podpredsednikom za vladne zadeve in javno politiko pri Googlu, sta govorila o aktivnostih Slovenije na digitalnem področju in možnostih sodelovanja z Googlom, z Dariuszom Standerskim, državnim sekretarjem na Ministrstvu za digitalizacijo Poljske in predavateljem na Fakulteti za ekonomske vede Univerze v Varšavi, sta se pogovarjala o krepitvi sodelovanja med državama, o ureditvi sistemov odprtih podatkov in digitalnih javnih storitev, z Darom Callearyem, državnim sekretarjem za spodbujanje trgovine, digitalne zadeve in regulacijo podjetij na Irskem, sta izmenjala izkušnje na področju z uvajanjem nacionalnega načrta za širokopasovne povezane, zlasti na nekomercialnih območjih.