Ustavno sodišče (US) je z odločbo iz avgusta lani razveljavilo ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja prometnih podatkov in deloma tudi finančnih oziroma bančnih podatkov posameznika. Trije členi ZKP so v neskladju z zahtevo po zagotavljanju sorazmernega ravnovesja med težo posledic posega v komunikacijsko zasebnost osebe, zoper katero je odrejen ukrep, in koristmi, ki bi zaradi tega nastale. Ustavno sodišče je tako, zlasti glede pridobivanja prometnih podatkov, sledilo standardom, ki jih je v preteklosti že postavilo Sodišče EU ter tudi Evropsko sodišče za človekove pravice iz Strasbourga.

Razveljavitev teh treh členov ZKP začne učinkovati 12. avgusta 2024.

Iz odločbe US izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožiti katalog kaznivih dejanj, za katera se uporablja ukrep, in niansirano urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma na krajša obdobja zamejiti odrejanje ukrepa. Pri naročniških (zlasti bančnih) podatkih posameznika pa je treba zagotoviti, da jih je mogoče pridobiti samo s sodno odredbo.

Imeli smo res težko nalogo - kako upoštevati odločbo ustavnega sodišča ter že obstoječo prakso Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice in hkrati zagotoviti pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon (najtežjih) kaznivih dejanj.

Zavedamo se, da Policija in tožilstvo potrebujeta učinkovita orodja za delo, zato menimo, da nam je po številnih usklajevanjih uspelo to tudi zagotoviti. Na marsikateri točki smo šli do skrajnih meja, ki so po naši oceni še ustavnoskladne. V tem smislu smo poskušali omogočati pridobivanje prometnih podatkov tudi za kaznivo dejanje grožnje, ki je sicer - glede na zagroženo kazen - lažje, vendar pa večkrat vodi do storitve hujših kaznivih dejanj, lahko tudi do umora. Policija in državno tožilstvo bosta posledično še naprej imela ustrezna orodja za preiskavo in pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Osnovni cilj predloga zakona je torej pravočasna prilagoditev postopkovnih določb, ki so potrebne za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij in bančnih podatkov z odločbo US. Z novelo pa se uresničujeta še dve drugi odločbi US, in sicer glede nadomestne izvršitve kazni zapora ter zahteve za varstvo zakonitosti. Ureja se možnost odložitve oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni (pri zahtevi za varstvo zakonitosti na predlog vlagatelja).

Pravni red Republike Slovenije se s predlogom zakona tudi dokončno usklajuje z dvema direktivama Evropske unije (o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku), ki sta v pretežni meri sicer že preneseni v nacionalno zakonodajo.

Predlog zakona vsebuje tudi možnost izdaje odločb s pojasnilom v poenostavljenem jeziku. Izdajatelj, največkrat bo to sodišče, se bo sam odločil, ali želi odločbi priložiti takšno pojasnilo. Kljub temu da ne bo pravno zavezujoče, bo znatno pripomoglo k boljšemu razumevanju pravic in dolžnosti, ki jih imajo ranljivi posamezniki, zlasti žrtve kaznivih dejanj. Posledično se zvišuje spoštovanje dostojanstva ranljivih oseb, ki nastopajo v kazenskih postopkih. Republika Slovenija se s takšno rešitvijo uvršča v vrh držav, ki delovanje pravosodnega sistema prilagajajo potrebam ranljivih oseb.

Predlogu zakona je priložena tudi priloga, s katero bomo mladoletne storilce kaznivih dejanj v poenostavljenem jeziku obvestili o njihovih pravicah. S tem se, podobno kot pri žrtvah, dviga raven spoštovanja mladoletnikov v kazenskih postopkih.

Glede na izpostavljene težave v praksi je predlagana rešitev, ki omogoča dejansko učinkovito podaljšanje šesturnega zadržanja oseb (za najkrajši potreben čas, največ pa za 18 ur), katerih zaslišanje bi bilo v prihodnje težje izvedljivo. Takšne priče bo mogoče zaslišati tako, da bo tolmačenje potekalo prek videokonference. Z obema rešitvama, na podlagi izkušenj tožilstva in policije, rešujemo težave, ki nastajajo pri nezakonitem prehajanju državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske združbe.

Predlog zakona vsebuje tudi nekatere druge, manj zahtevne zakonske rešitve, med drugim se bolj jasno in humano ureja položaj oseb, ki so v priporu (z vidika opravljanja dela, pravice do nočnih obiskov in ureditve evidence pripornikov).