Na slovesnosti so uvodoma, poleg predsednice države dr. Pirc Musarjeve, zbrane nagovorili tudi pristojni minister za področje lokalne samouprave, minister za javno upravo, mag. Franc Props, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič ter predsedniki reprezentativnih združenj občin: dr. Vladimir Prebilič iz Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj iz Združenja občin Slovenije in Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije.

Minister za javno upravo mag. Props se je v nagovoru ozrl v čas pred tridesetimi leti, ko je bila ena od najpomembnejših nalog samostojne in demokratične Republike Slovenije prav vzpostavitev sodobne lokalne samouprave, ter predstavil glavne mejnike, ki so prispevali k ustanovitvi očin. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uveljavitvi reforme ter vzpostavitvi sodobne, dobro delujoče lokalne samouprave: »Med vidnejše uspehe Republike Slovenije od osamosvojitve dalje spada prav sodobna lokalna samouprava, kot jo poznamo danes. Zato gre moja zahvala vsem, ki  svojo poklicno kariero – bodisi kot strokovnjaki, politiki ali javni uslužbenci – namenjate prav uveljavitvi reforme slovenske lokalne samouprave.« Minister je  »prehojeno pot«, ki ni samoumevna, ocenil kot pozitivno in uspešno, »saj smo v treh desetletjih v Sloveniji vložili ogromno truda v zagotavljanje neprekinjenega razvoja lokalne samouprave in posledično razvoja demokracije, kar nam priznavajo tudi mednarodne organizacije.« Pri tem je dodal, da gre pri takšnih sistemskih spremembah za dolgotrajen, občutljiv in tudi politično zapleten proces, ki zahteva svoj čas. Zato, tako minister, reforme ne razume kot zaključenega procesa ali enkratnega dejanja, temveč kot dinamičen proces, ki še traja in se razvija, prilagaja glede na različne okoliščine, preizkušnje in izzive, čeprav so temelji slovenske lokalne samouprave sicer stabilno postavljeni.

Županjam in županom je minister čestital ob prazniku ter se zahvalil za dosedanje delo in trud, ki ga vlagajo v to zahtevno in odgovorno nalogo, ter dodal: »Vodenje občine zahteva vrsto osebnostnih lastnosti, kot so predanost, strast, vizija, celovitost, zaupanje, radovednost in drznost. Te lastnosti niso vezane na položaj v lokalni hierarhiji, ampak izhajajo iz posameznika.« Ob tem je spomnil tudi na predano delo občinskih javnih uslužbencev, predstavnikov občinskih in mestnih svetov ter ostalih odborov, pa tudi predstavnikom ožjih delov občin, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo za dobrobit skupnosti.

Kot bistveno sporočilo reforme slovenske lokalne samouprave je predsednica dr. Nataša Pirc Musar v nagovoru izpostavila sodelovanje in delo za ljudi: »Občine večinoma zelo učinkovito in uspešno rešujejo konkretne izzive občanov in s tem potrjujejo, da je vodenje skupnosti najbolj uspešno, če odločitve sprejemajo oblasti, ki so bližje ljudem.« V nagovoru je spomnila tudi na neizpolnjen cilj reforme, ki se nanaša na uvedbo pokrajin, pri čemer je ključno vprašanje, katere pristojnosti bi morali prenesti na pokrajine. »Pri tem ne gre za vprašanje potrebe političnih strank in vodilnih upravno-političnih struktur, ampak za preprosto vprašanje, ali bodo storitve za povprečnega prebivalca hitrejše in bolj kakovostne, kot bi bile sicer. Vprašati se torej moramo, kakšno dodano vrednost na področju javnih storitev bo imel državljan, prebivalec Slovenije.«

Tako predsednica dr. Pirc Musar kot tudi minister mag. Props sta izpostavila pomembno vlogo lokalnih skupnosti ob lanskoletni ujmi, kjer se je ponovno pokazala izjemna odzivnost in proaktivnost občin, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju storitev prebivalcem, še posebej tistim, ki so potrebni pomoči ob izrednih okoliščinah. Poudarila sta tesno sodelovanje med občinami in državo s ciljem iskati rešitve, ki so v dobrobit ljudi.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v imenu drugega doma slovenskega parlamenta poudaril, da je Državni svet velik zagovornik in podpornik lokalne samouprave, saj so, tako Lotrič, »občine na vsakem koraku gonilo napredka, kar je vidno vsak dan«. Reforma lokalne samouprave je po njegovem mnenju drugi najpomembnejši projekt samostojne Slovenije po plebiscitu in osamosvojitvi. Tudi on se je dotaknil ideje ustanovitve pokrajin ter vsebine posveta na temo finančne avtonomija slovenske lokalne samouprave, ki je v Državnem svetu potekal v tem tednu, ter omenil načelo subsidiarnosti med državo in lokalno samoupravo.

Posebej je izpostavil obmejne in podeželske občine, ki tudi zaradi lege predstavljajo posebno vlogo v državi in se soočajo s številnimi izzivi.

Dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je prisotnim čestital za praznik: »Vsi mi smo občanke in občani, to je tudi naš praznik,« ter se ozrl na prehojeno pot v tem času. Dotaknil se je  participativnega proračuna – mehanizma, ki omogoča, da pri odločanju o porabi dela proračunskih sredstev sodelujejo prebivalke in prebivalci občine. Slednje daje dodatne možnosti za razvoj in pomen projektom, ki so pomembni za razvoj določenega življenjskega okolja. 

Poudarek je namenil tudi kakovosti in transparentnosti delovanja občin in občinskih uprav, uvedbi projektov, ki se nanašajo na zelene tehnologe in uporabo obnovljivih virov. Ocenjuje, da je pri razvoju lokalne samouprave pomembno vlogo odigrala tudi Skupnost občin Slovenije, ki je oblikovala prostor za dober dialog med državo in lokalnimi skupnostmi. »Odprtost države je odvisna od lokalne samouprave, zato je medsebojno spoštovanje, razumevanje in konstruktiven dialog med državo in lokalnimi skupnostmi izjemno pomemben,« je še povedal dr. Prebilič.

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, je lokalne skupnosti označil kot »steber stabilnosti in zaupanja«, saj se ljudje navadno obrnejo na tisto, kar je pri roki, in to so javne storitve občin. Ne glede na to, da imamo dober sistem, le-ta potrebuje nenehne nadgradnje in izboljšave, da nam ne uidejo razpoložljive razvojne možnosti. Ob tem je omenil dvajset let vstopa Slovenije v Evropsko unijo in pomen učinkovite uporabe evropskih virov s strani občin.

Tudi Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, je poudaril, da je vsaka občina izjemnega pomena in si prizadeva zastopati vse državljanke in državljane. Reforma lokalne samouprave po njegovem mnenju zaradi sprememb v družbi (okolijskih, podnebnih in ostalih sprememb) nikoli ne bo zaključena, zato moramo biti fleksibilni in prilagodljivi, pri tem pa dati v ospredje partnerski odnos, iskrenost in zaupanje z enim samim ciljem – »da želimo delati za ljudi in skupaj peljati zgodbo lokalne samouprave,« je povedal Dermol.

V nadaljevanju so na okrogli mizi svoje poglede in mnenja o prihodnosti lokalne samouprave predstavili Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina, Ivan Meglič, župan Občine Naklo, Alenka Kovač, županja Občine Osilnica, mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, in Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec. V diskusiji so se dotaknili izzivov obmejnih občin in njihove demografske slike, ki vpliva na ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev in kakovost bivanja za občanke in občane teh občin. Pogovor je tekel tudi o spodbujanju ženskih kandidatk za sodelovanje v procesih odločanja v občinah, kakor tudi o sodelovanju prebivalcev pri upravljanju javnih zadev, predvsem pri participativnem proračunu in odločanju o projektih, ki so občanom pomembni in najbližje, udeleženci srečanja pa so lahko slišali tudi številne izkušnje s področja vodenja občin, ki odlikujejo županije in župane.

Preko 150 udeležencev srečanja je skozi slovesno prireditev popeljala voditeljica Bernarda Žarn.

Spomnimo:
Formalni mejnik začetka izvajanja z ustavo iz leta 1991 zastavljene reforme lokalne samouprave je mogoče šteti sprejem Zakona o lokalni samoupravi (21. 12. 1993) in Zakona o lokalnih volitvah (30. 12. 1993). Organi novoustanovljenih občin pa so se oblikovali in začeli z delom po izvedbi prvih rednih lokalnih volitev, ki so potekale 4. 12. 1994, in sicer na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (3. 10. 1994) ter Zakona o financiranju občin (23. 12. 1994).

Spomnimo

Formalni mejnik začetka izvajanja z ustavo iz leta 1991 zastavljene reforme lokalne samouprave je mogoče šteti sprejem Zakona o lokalni samoupravi (21. december 1993) in Zakona o lokalnih volitvah (30. december 1993). Organi novoustanovljenih občin pa so se oblikovali in začeli z delom po izvedbi prvih rednih lokalnih volitev, ki so potekale 4. decembra 1994, in sicer na podlagi Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (3. oktober 1994) ter Zakona o financiranju občin (23. december 1994).