Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je število zaposlenih v zdravstvu v zadnjih desetih letih povečalo. Število vseh zdravnikov je naraslo za 31 odstotkov, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 odstotkov. V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349. 

Za zagotavljanje večjega števila zdravnikov je lani Vlada podala soglasje k povečanju rednih vpisnih mest na medicinskih fakultetah, in sicer na 220 vpisnih mest za program Medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (prej 205 mest) in na 110 vpisnih mest za program Splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru (prej 106 mest).

Od leta 2014 do danes je iz tujine v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske medicine, največ iz držav nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Črne Gore, iz držav članic EU pa iz Avstrije.

Uvedeni so bili ukrepi za lažje zaposlovanje tujcev zdravnikov, vse od skrajšanja prilagoditvenega obdobja do prenosa stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo. 

Sprejet je bil Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki omogoča dodatne spodbude za specializacijo iz družinske medicine.

Interventni zakon je za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce, ki delajo v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, podaljšal trajanje ukrepa izplačila dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve.

Zakon v letih 2023 in 2024 omogoča objavo izrednega razpisa specializacij. Razširja se seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po zakonu bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letošnjem letu, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Poleg tega je bila sprejeta Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, ki na primarni ravni uvaja nov standard za ambulante, ki povezuje tim ambulante družinske medicine in referenčne ambulante, omogoča organizacijo 100 ambulant z novim standardom, ki bo vključeval dodatno diplomirano medicinsko sestro, in uvaja 15 ambulant specializantov družinske medicine. 

Uredba vzpostavlja satelitske urgentne centre, uvajamo pa tudi tako imenovan srečevalni sistem, s katerim bo zagotovljen hiter odziv nujnih reševalnih vozil. Istočasno pa bo srečevalni sistem razbremenil dežurnega zdravnika, ki bo odslej na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta. 

Poleg tega smo izboljšali sistem napotnic (na primer trajne napotnice in tako dalje), s čimer zdravnike razbremenjujemo določenega administrativnega dela, v javni razpravi je tudi Zakon o digitalizaciji, ki bo še dodatno odpravil nekatere administrativne ovire in omogočil lažje poslovanje in izmenjavo podatkov. S tem se bodo zdravniki lahko bolje osredotočili na svoje osnovno poslanstvo – oskrbo bolnikov.

Žal se števila zdravnikov ne da povečati čez noč, prepričani pa smo, da lahko izboljšave zdravstvenega sistema udejanjimo zgolj s sodelovanjem in v stalnem dialogu z vsemi akterji v zdravstvu.