Andrej Nared je diplomiral in doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je v osrednjem slovenskem državnem arhivu zaposlen od leta 1998. Po opravljenem strokovnem izpitu iz arhivistike je skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke. V letih 2013−2023 je opravljal naloge namestnika direktorja, od 1. junija 2023 pa vršilca dolžnosti direktorja arhiva. Petletni mandat direktorja Arhiva Republike Slovenije je nastopil 5. aprila 2024.

Poleg opravljanja klasičnih arhivističnih nalog (urejanje in popisovanje arhivskega gradiva, prevzemi zasebnega arhivskega gradiva, reševanje pisnih vlog, delo z uporabniki) je veliko časa posvetil arhivskim razstavam. Je soavtor trinajstih razstav, od katerih so bile odmevnejše »Žiga Herberstein – odkritelj Rusije« (2000), »Slovenska mesta skozi čas/Slovene Towns Through Time« (2003), »Kranjski deželni privilegiji 1338–1736« (2008), »Mostovi prijateljstva: utrinki iz slovensko-francoskih odnosov od 18. stoletja do danes« (2008), »Zapisano ostane: 70 let Arhiva Republike Slovenije« (2015).

V letih 2011–2015 je vodil ekipo, ki je pripravila reprezentativno razstavo »Arhivi – zakladnice spomina«, pri kateri je sodelovalo deset slovenskih arhivov in velja za največjo arhivsko razstavo doslej. Za izvedbo projekta je leta 2016 prejel Aškerčevo priznanje za posebne dosežke na področju arhivistike.

Od leta 2011 je urednik spletne rubrike »Arhivalija meseca«, ki jo je zasnoval z namenom popularizacije arhivskega gradiva.

Bil je član različnih strokovnih organov s področij arhivistike, zgodovine in varstva kulturne dediščine, med drugim strokovnega sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana (2003–2015), strokovnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (2016–2020), Arhivskega sveta pri Ministrstvu za kulturo (2018–2023), Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne (2012–2018), Komisije za podeljevanje nagrade Klio pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije (2020–2022) in Komisije za strokovne izpite na področju varstva arhivskega gradiva (2012−).

Aktiven je tudi v Arhivskem društvu Slovenije: v letih 2000–2002 je bil odgovorni urednik revije Arhivi, 2002–2009 tajnik društva ter član uredniških odborov revije Arhivi in zbirke Viri. Od leta 2018 je predsednik Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj za posebne dosežke v arhivistiki.

Kot zgodovinarja ga zanimajo predvsem poznosrednjeveška politična in ustavno-pravna zgodovina širšega slovenskega prostora, vprašanja strukturnih prehodov iz srednjega v zgodnji novi vek in razvoj kazenskega prava. Posebej se je specializiral za najstarejšo zgodovino kranjskih deželnih stanov in zborov. V zadnjem obdobju preučuje tudi zgodovino Arhiva Republike Slovenije in njegovih predhodnikov.