Predstavnik ZGS je uvodoma prisotnim predstavil analizo vzdrževanja gozdnih cest na ravni Slovenije v zadnjih petih letih ter možne rešitve za naprej (pri vzdrževanju poudarek na ureditvi odvodnjavanja, glede poteka obstoječih gozdnih cest ob potokih, izvajanje tudi periodičnega vzdrževanja, ureditev režima uporabe gozdnih cest).

Podatki glede vzdrževanja gozdnih cest za zadnjih 5 let kažejo naslednje stanje:

• 011 kilometrov (km) gozdnih cest oziroma 33 odstotkov je bilo vzdrževanih vsako leto,
• 649 km oziroma 13 odstotkov je bilo vzdrževanih štirikrat v 5 letih,
• 644 km oziroma 13 odstotkov je bilo vzdrževanih trikrat v 5 letih,
• 711 km oziroma 14 odstotkov je bilo vzdrževanih dvakrat v 5 letih,
• 735 km oziroma 14 odstotkov je bilo vzdrževanih enkrat v 5 letih,
• 534 km oziroma 12 odstotkov v zadnjih 5 letih ni bilo vzdrževanih.

V Sloveniji je 12.285 km gozdnih cest. Namenjene so predvsem gospodarjenju z gozdom in so sestavni del gozda. Kljub temu imajo javni značaj, zato jih praviloma lahko na lastno odgovornost uporabljajo tudi drugi uporabniki v skladu z režimom uporabe, kot ga določi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v sodelovanju z lastniki gozdov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest se zagotavljajo iz naslednjih virov: pristojbine (lastniki gozdov), proračun Republike Slovenije, lastna sredstva lokalnih skupnosti in  sredstva Gozdnega sklada. Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest v skladu z 38. členom Zakona o gozdovih (ZG) zagotavlja lokalna skupnost v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Program vzdrževanja pripravi ZGS v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Prvi odstavek 49. člena Zakona o gozdovih (ZG) določa, da se lokalnim skupnostim prihodki za vzdrževanje gozdnih cest zagotovijo iz davka, odmerjenega od gozdnih zemljišč, v skladu z zakonom, ki ureja davek na nepremičnine. 6. člen Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uredba) določa, da se pristojbina obračunava po stopnji 14,7 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč (za zemljišča v lasti države pa 20 odstotkov). Pristojbina se ne plačuje od varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so razglašeni s predpisom vlade, in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta. Šteje se, da območje ni odprto s cestami, če je večje od 100 hektarjev in je povprečna spravilna razdalja več kot 1200 metrov in več kot 800 metrov za spravilo z žičnico. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest je z uveljavitvijo Zakona o nepremičninah prenehala veljati, vendar pa je Ustavno sodišče ob razveljavitvi posameznih členov Zakona o nepremičninah določilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, tako uredba kot člen Zakona o gozdovih, ki je njena pravna podlaga, še naprej uporabljata. V praksi to pomeni, da se uredba uporablja, ne sme pa se je spreminjati.

V nadaljevanju je predstavnik Direktorata za gozdarstvo in lovstvo predstavil analizo plačil za vzdrževanje gozdnih cest za zadnja leta (2017-2023).

V razpravi so si bili udeleženci edini, da je potrebno še naprej redno vzdrževanje gozdnih cest. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno redno ozaveščanje javnosti o pomenu gozdnih cest. Pojasnjeno je bilo tudi, da bo ZGS začel z bolj intenzivnim izvajanjem nadzora v gozdovih.

Glede pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki je bila tudi ena od točk sestanka, je bilo predlagano, da KGZS pripravi predlog ureditve financiranja vzdrževanja gozdnih cest.

Na sestanku je bil pojasnjeno tudi, da bo ZGS pripravil analizo razlogov, zakaj manjši del gozdnih cest v zadnjih 5 letih ni bil vzdrževan ter analizo površine območij, ki niso dostopna (odprta) po cestah in se od njih ne plačuje pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest.