Ob izjemi v letu 2022, ko je zaradi enkratnega odpisa dolga Republiki Angoli in izdatkov za oskrbo beguncev iz Ukrajine, statistično znašala 0,29 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Preliminarni podatki o uradni razvojni pomoči v letu 2023, ki jih je danes objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD, v anglškem jeziku) na podlagi poročil držav članic organizacije, kažejo, da so se prispevki držav članic EU v letu 2023 realno znižali, predvsem zaradi nižjih poročanih izdatkih za oskrbo beguncev iz Ukrajine, za 8,0 odstotkov, z 85,6 milijard na 79,05 milijard evrov. Slovenija je za uradno razvojno pomoč v lanskem letu namenila 150,67 milijona evrov ali 0,24 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. To je, z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov, za 13,9 odstotkov manj kot leta 2022, ko je namenila 159,66 milijona evrov.

Slovenija je v letu nadaljnjega naraščanja humanitarnih potreb povsod po svetu skoraj podvojila sredstva za humanitarno pomoč. Medtem ko je zanjo v letu 2022 namenila 7,93 milijona evrov, je v letu 2023 prispevala 14,07 milijona evrov. Znatni delež predstavlja pomoč Ukrajini zaradi vojne, a vendar je ob tem Slovenija povečala humanitarno pomoč tudi za druge krizne razmere  v Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Slovenija je za večstransko razvojno pomoč v letu 2023 namenila skoraj 14 odstotkov več kot leto prej ali 88 milijonov evrov, pri čemer kar 76,8 milijona evrov predstavlja slovenski delež v  proračunu EU za razvojno sodelovanje in nujni humanitarni odziv.

Slovenija je sredstva za dvostransko razvojno sodelovanje, ki so v letu 2023 znašala 62,67 milijona evrov, usmerila predvsem na prednostna geografska področja - v države Zahodnega Balkana, Evropske soseščine in Podsaharske Afrike. Za Zahodni Balkan je namenila za skoraj 20 odstotkov več sredstev oziroma 23,13 milijona evrov. Največje prejemnice so bile Severna Makedonija (7,49 milijona evrov), Bosna in Hercegovina (7,02 milijona evrov) in Srbija (5,48 milijona evrov). Za 70 odstotkov je Slovenija povečala bilateralno pomoč državam Evropske soseščine, s 6,5 milijona evrov na 11,09 milijona evrov - predvsem za pomoč Ukrajini in Palestini.

Enaindvajset držav EU - članic Odbora za razvojno pomoč OECD, med katerimi je tudi Slovenija, je za uradno razvojno pomoč namenilo 79,05 milijard evrov, kar je v realnih številkah za 8,0 odstotkov manj kot v letu 2022. Delež EU držav članic Odbora za razvojno pomoč OECD znaša 41 odstotkov vse uradne globalne razvojne pomoči v letu 2023. Danska, Nemčija, Luksemburg, Norveška in Švedska še naprej presegajo cilj Združenih narodov in so za uradno razvojno pomoč namenile več kot 0,7 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Donatorice članice G7 so zagotovile 76 odstotkov vse uradne razvojne pomoči.

Slovenija se je z resolucijo Državnega zbora Republike Slovenije iz leta 2017 zavezala, da bo za razvojno pomoč do leta 2030 namenila 0,33 odstotkov bruto nacionalnega dohodka.

Vsi podatki so preliminarni. Dokončni podatki OECD bodo znani konec leta 2024 - Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o uradni razvojni pomoči (v angleškem jeziku).