Voditelji 13 držav članic Evropske unije srednje in vzhodne Evrope, in sicer Avstrije, Bolgarije, Češke, Estonije, Grčije, Hrvaške, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije, so na tokratnem vrhu govorili predvsem o regionalnem dialogu in krepitvi sodelovanja med državami na osi sever-jug, transportu, energetiki ter digitalni infrastrukturi. Po letu 2022 je še posebej pomemben varnostni segment s poudarkom na kibernetski varnosti. Minister za obrambo Marjan Šarec je v luči slednjega poudaril, da kibernetski prostor v teh časih zahteva celovito sodelovanje in še intenzivnejšo izmenjavo informacij na vseh ravneh in med različnimi akterji, kar bo bistveno za zagotavljanje varnosti naše družbe ter za povečanje zavedanja o razmerah in krepitvi odpornosti naših držav in družb.

»Na nacionalni in večnacionalni ravni kibernetske varnosti smo močni toliko, kolikor je močan naš najšibkejši člen. Tudi povečana digitalizacija, ki sega v vsak kotiček našega življenja, krepi pomen kibernetske varnosti. Sodelovanje, povezovanje, učenje in nenehne izboljšave so osnovni predpogoji za uspeh. Ob vseh izzivih in grožnjah bo potrebna tudi sprememba ustaljene miselnosti, učenje drug od drugega pa je lahko še posebej koristno.«

Slovenija tako, po besedah ministra Šarca, podpira razvoj pobude v smeri varnega in zaupanja vrednega okolja za naše državljane in gospodarstvo.

Voditelji držav članic so sprejeli skupno deklaracijo Pobude Tri morja, ki med drugim naslavlja tudi regijo Zahodnega Balkana ter spodbuja sodelovanje z Ukrajino in Moldavijo.

Jutri se bo minister Marjan Šarec sestal tudi z novim litovskim ministrom za obrambo Laurynasom Kasčiunasom. Največ pozornosti bosta sogovornika namenila sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju med državama, varnostnim razmeram v Evropi in tudi na Zahodnem Balkanu.