Ministrica je ob tem poudarila, kako zelo pomembna je v obdobju otroštva in mladostništva skrb za varovanje in krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje nastanka duševnih težav. Sploh zadnje desetletje smo priča trendu poslabšanja duševnega zdravja med mladimi, kar potrjujejo tudi podatki zdravstvenih statistik. Vzroki za to niso le posledice epidemije, pač pa tudi spremembe v načinu preživljanja prostega časa mladih. Ti zdaj veliko več časa preživijo sede, pogosto prekomerno uporabljajo digitalne tehnologije in socialna omrežja ter so preobremenjeni s šolo. Pri njih se izraziteje kaže pomanjkanje telesne dejavnosti, ta pa je ključna tako za splošno kot duševno zdravje. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo izzivov, s katerimi se soočajo mladi, ter aktivno iščemo rešitve in podporo za izboljšanje njihovega duševnega zdravja.

Na Ministrstvu za zdravje zato tesno sodelujemo z drugimi ministrstvi in institucijami, ki mladim nudijo različne vire pomoči. V okviru Nacionalnega instituta za javno zdravje se je razvil program »To sem jaz«, ki je usmerjen v razvijanje pozitivne samopodobe, socialnih in čustvenih veščin ter drugih življenjskih kompetenc, ki mladostnike podpirajo v vsakdanjem življenju. S tem si prizadeva za krepitev njihove psihične odpornosti. Program vsebuje največjo e-Svetovalnico pri nas, v kateri sodeluje preko devetdeset strokovnjakov.

Ministrstvo financira tudi psihološko svetovanje v stiski za mladostnike in mlajše odrasle (od 14 do 29 let) v mreži psiholoških svetovalnic za pomoč osebam v duševni stiski Centra za psihološko svetovanje POSVET, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. 

Prav tako so bile v zadnjih letih izvedene številne širitve obstoječih in vzpostavljene nekatere nove storitve za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru primarne zdravstvene dejavnosti. Trenutno v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji deluje že devetnajst Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, letos so predvidene vzpostavitve še treh novih.

Zagotovili smo tudi dodatna proračunska sredstva za specializacije iz klinične psihologije, in sicer na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Tako bo v letih med 2025 in 2030 predvidoma zaključilo specializacije sto specializantov, kar po pomembno prispevalo k povečanju specialistov iz klinične psihologije. Ministrstvo si bo prizadevalo za njihovo zaposlitev tudi na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Prav tako smo zagotovili povečanje števila specializacij pedopsihiatrije, tako da se sedaj usposablja devetintrideset specializantov otroške in mladostniške psihiatrije.

V letošnjem letu načrtujemo začetek izvajanja »Razvoja programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle« v okviru projekta iz Načrta za okrevanje in odpornost (2023 - 2026). Njegov cilj je nacionalno razširiti programe promocije zdravja in preventive duševnih motenj ter destigmatizacije pri otrocih in mladostnikih.

Preko javnih razpisov za sofinanciranje programov varovanja in krepitev zdravja Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki obsegajo primarne preventive duševnega zdravja otrok, mladostnikov, mladih in ranljivih skupin ter dopolnjujejo storitve, ki jih zagotavljamo v sistemu zdravstvenega varstva. Izvajajo se v šolskem okolju, družini ter v skupnosti. To so na primer programi psihološkega svetovanja za otroke in mladostnike, projekti preprečevanja medvrstniškega nasilja ter programi za krepitev starševskih veščin.

V letu 2023 je bil v okviru Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna vzpostavljen tudi program za zdravljenje otrok in mladostnikov od nekemičnih zasvojenosti. Tritedenski program popolnega odklopa od zaslonov je namenjen otrokom in mladostnikom med trinajstim in devetnajstim letom, ki so zasvojeni z digitalnimi vsebinami in zaradi spleta celo odklanjajo šolo.

Ministrica še dodaja, da se moramo zavedati, da smo vsi skupaj odgovorni za ustvarjanje okolja, ki bo spodbujalo razvoj in dobro počutje otrok in mladih.