Skoči do osrednje vsebine

Začrtan razvoj Parka Škocjanske jame do leta 2028

Državni zbor Republike Slovenije je z 59 glasovi za in brez glasu proti sprejel Resolucijo o Programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2024–2028. Javni zavod Park Škocjanske jame bo še naprej skrbel za številne tematske, sprehajalne in učne poti, ki bodo obiskovalcu omogočale pristno doživetje značilne kraške pokrajine z vsemi njenimi naravnimi vrednotami in kulturno dediščino.

Resolucija o Programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2024–2028 določa vizijo zavarovanega območja in poslanstvo parka, vsebuje opis in celovito oceno stanja v parku ter oceno stanja na vplivnem območju parka, določa cilje varstva in razvoja ter način uresničevanja teh ciljev in načine za spremljanje učinkovitosti izvajanja tega programa. Javni zavod Park Škocjanske jame  bo še naprej vzorčni primer varovanja in upravljanja Škocjanskih jam kot širšega zavarovanega območja po državni zakonodaji ter svetovne naravne dediščine in podzemnega mokrišča po mednarodnih konvencijah. Poslanstvo zavoda je skupaj z lokalnim prebivalstvom ohranjati izjemne naravne vrednote in biotsko raznovrstnost ter prispevati k varstvu kulturne dediščine tega mednarodno pomembnega območja ob sočasni širitvi zavesti o pomenu njegovega varovanja doma in po svetu.

Program varstva in razvoja predstavlja programski akt zavarovanega območja, s katerim se določijo razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. Program varstva in razvoja na podlagi Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame po svoji vsebini zadošča načrtu upravljanja, kot ga določa Zakon o ohranjanju narave, in temelji na analizah stanja, ki jih je pripravil upravljavec zavarovanega območja (analiza stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, analiza pritiskov in tveganj za zavarovano območje ter analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti).

Ključni del dokumenta je poglavje z dolgoročnimi upravljavskimi cilji. To so:

  • ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta,
  • ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov,
  • sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine,
  • razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku,
  • krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku,
  • krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in prehodnem območju ter območjih Nature 2000 (Kras, Reka, Branica),
  • učinkovitejše delovanje upravljavca in mednarodno sodelovanje.

Pomembna vsebina programa varstva in razvoja so tudi usmeritve za načrtovanje drugih dejavnosti, ki se izvajajo v parku oziroma njegovem vplivnem območju, in sicer so to usmeritve za kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje z vodami, ribištvo, lovstvo, mineralne surovine, gospodarstvo, drobne obrti in podjetništvo.

Učinkovitost izvajanja petletnega programa se bo spremljala preko letnih programov in poročil. Po zaključku bo izvedena analiza učinkovitosti opravljanja načrtovanih aktivnosti in uresničevanja posameznih dolgoročnih ciljev.

Javni zavod Park Škocjanske jame bo še naprej skrbel za številne tematske, sprehajalne in učne poti, ki bodo obiskovalcu omogočale pristno doživetje značilne kraške pokrajine z vsemi njenimi naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. Park bo vključen v izobraževalne programe številnih osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Zavod bo tudi organizator občasnih izobraževalno-raziskovalnih srečanj (delavnice, seminarji, simpoziji, konference, delovni sestanki in podobno) v promocijsko-kongresnem centru na naslovu Matavun 8. V zavodu bo še naprej delovalo prenovljeno, sodobno sprejemno središče oziroma center, ki bo organiziral in vodil obiskovanje parka. To bo zajemalo različne oglede jam, tematskih učnih poti in muzejskih zbirk. Sprejemni center bo skupaj z interpretacijskim centrom v Škocjanu 3 tudi središče za ozaveščanje in informiranje o naravnih in kulturnih vrednotah parka.

O regijskem parku Škocjanske jame

Regijski park Škocjanske jame je pomemben zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških značilnosti krasa, njegove biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter kulturne krajine na lokalni, državni in mednarodni ravni. Ima status širšega zavarovanega območja regijskega parka po slovenski zakonodaji in status varovanega območja po evropskem pravu (območje Natura 2000). Zaradi ohranjenosti in izjemnih naravnih značilnosti je bilo območje leta 1986 uvrščeno na Unescov seznam kulturne in naravne svetovne dediščine in leta 1999 kot podzemno mokrišče na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Leta 2004 je bilo območje parka na podlagi Programa Človek in Biosfera - MAB vključeno v mrežo biosfernih območij kot Biosferno območje Kras. Poleg tega je območje parka od leta 1998 del mreže zavarovanih območij po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija).

Park je bil ustanovljen leta 1996 z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine še posebej zavarovani z Zakonom o regijskem parku Škocjanske jame. Leta 1997 je bil ustanovljen Javni zavod Park Škocjanske jame, ki skrbi za zavarovano območje in z njim upravlja. Zavarovano območje obsega 4,13 kvadratnih kilometrov, vplivno območje pa pokriva porečje reke Reke v velikosti okoli 450 kvadratnih kilometrov. Z vpisom parka v mrežo biosfernih rezervatov je bilo določeno še tako imenovano prehodno območje, to je preostanek občine Divača oziroma tisti del območja, ki ne spada ne v zavarovano ne v vplivno območje.