Minister Matjaž Han je na srečanju izpostavil pomen športa in turizma tudi z vidika razvoja lokalnih skupnosti: "Na ministrstvu se še kako zavedamo pomena razvoja lokalnih skupnosti – v vseh delih Slovenije. In pri tem moramo tesno sodelovati država in lokalne skupnosti. Vesel sem, da smo danes skupaj z županjami in župani izmenjali mnenja tako o aktualnih izzivih in potrebah na področju turizma, predvsem pa potrebah na področju športne infrastrukture. Skupaj smo predebatirali osnovni okvir javnega razpisa za podporo športni infrastrukturi. Investicijam v šport v dveh letih namenjamo kar 32,4 milijona evrov. Na ministrstvu si želimo dobiti športne objekte, v katerih se bodo lahko otroci ne glede na socialni status ukvarjali s športom,« je bil jasen minister Han.

Ob tem je minister Han pojasnil, da imamo v Sloveniji športno infrastrukturo na relativno ustreznem nivoju, vendar pa so določene dvorane in športne površine na prostem že doživele svojo amortizacijo in potrebujejo obnovo. Dobra športna infrastruktura lahko pomeni za kraje dobrobit tudi za turizem, saj omogoča gostovanje športnih tekem in treninge klubov.

Kot velik zagovornik podpore področju športa je minister Han pojasnil dosedanjo podporo športu: »V lanskem letu smo bistveno povečali sredstva in tako športu namenili 41,2 milijona evrov, kar je za dobrih 20 odstotkov sredstev več kot leto prej. Z enakim tempom nadaljujemo tudi letos. Športu namenjamo 45 milijonov evrov sredstev, kar je še dodatnih 9 odstotkov več kot lani.« Dodal je, da so na ministrstvu lani preko javnega razpisa s 13,7 milijoni evrov podprli 64 izvajalcev športnih dejavnosti, začrtali pa so tudi sistematična vlaganja v športno infrastrukturo in preko javnega razpisa z dobrimi 7 milijoni evrov sofinancirali 83 občinskih investicij.

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Slovenije Franjo Bobinac je po srečanju dejal: »Z resornim ministrstvom imamo zelo vzorno sodelovanje in ustvarjalen dialog, ki se kaže tudi v skoraj podvojenih sredstvih za šport. Dejstvo pa je, da ni vrhunskega športa brez lokalnega okolja in tam je potrebna športna infrastruktura, družine, starši in prostovoljci, športni delavci. Ustrezna športna infrastruktura pa je osnova. Zato je to priložnost, da to infrastrukturo ojačamo - za slovenski šport. Zato je bil današnji sestanek in konstanten dialog med ministrstvom, občinami in Olimpijskem komitejem Slovenije ključen.«

Aktivnosti in načrti na področju športa – »Športu vračamo, kar nam vsa leta daje«

Tudi v letošnjem letu na področju športa na ministrstvu nadaljujejo z intenzivnim delom. Glavnina sredstev bo v okviru javnih razpisov namenjenih za izvajalce športnih dejavnosti, investicije v športno infrastrukturo in sofinanciranje velikih mednarodnih športnih prireditev. 

V letošnjem letu so tako že objavili tri javne razpise, in sicer:

• javni razpis za letni program športa v 2024 v višini 14,4 milijonov evrov za izvajalce športnih dejavnosti;
• štiriletni javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje plač trenerjev v programih nacionalnih panožnih športnih šol z 9,2 milijonov evrov v obdobju od 2024 do 2028 (v okviru letošnjega Letnega programa športa bo razdeljenih 2,3 milijona evrov) in
• javni razpis za izbor izvajalcev letnega programa športa na državni ravni za sofinanciranje organizacije velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji za leto 2024 v višini 650 tisoč evrov.

V maju načrtujejo še objavo dvoletnega Javnega razpisa za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo v skupni vrednosti 32,4 milijone evrov. Hkrati na ministrstvu intenzivno pripravljajo Nacionalni program športa za obdobje 2024 – 2033, ključni strateški dokument, s katerim potrjujejo pomen športa za razvoj posameznika in družbe ter hkrati zmanjšujejo neenakosti na področju dostopnosti do športne vadbe. Z Nacionalnim programom športa želijo na ministrstvu zagotoviti tudi pogoje za več in bolj kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja vseh prebivalk in prebivalcev.

V okviru Evropskega socialnega sklada bo ministrstvo letos začelo tudi dva nova projekta. Cilj prvega projekta Zmigaj se do vadbe je povečanje deleža telesno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije. Projekt bo omogočal vključevanje vseh posameznikov v športno-rekreativne vadbe. Njegov izvajalec bo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) in bo trajal do leta 2028. Za namen izvedbe tega projekta imajo zagotovljene dobre štiri milijone evrov. Cilj drugega projekta Aktivno inkluzivno je socialno vključevanje invalidov na področju športa in usposabljanje strokovnih kadrov za delo na področju športa invalidov. Projekt bo izvajala Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite v sodelovanju z OKS-ZŠZ v obdobju 2023 – 2028, zanj pa bodo namenjena sredstva v višini dobrih pet milijonov evrov.

Aktivnosti in načrti na področju turizma – Slovenija kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna destinacija

Med ključnimi aktivnostmi letošnjega leta na področju turizma je nadaljevanje priprave predpisov, in sicer na ministrstvu načrtujejo sprejem novega Zakona o Kobilarni Lipica in Zakona o gostinstvu ter začetek aktivnosti na spremembah Zakona o spodbujanju razvoja turizma. V načrtu je tudi nova organiziranost slovenskega turizma, ki bo več pristojnosti dajala destinacijam, in aktivnosti na področju izboljšanja izzivov s kadri. V začetku leta so tako že atraktivno predstavili poklice v gostinstvu in v turizmu, v teku pa je tudi promocijska kampanja za dvig ugleda gostinsko-turističnih poklicev v javnosti.

Trenutno aktualni javni razpis sofinanciranje uvajanja okoljskih znakov pri turističnih ponudnikih letos uvaja novost, in sicer vključitev gorskih in kongresnih centrov med upravičene prejemnike sredstev in uvedbo dveh novih mednarodno priznanih znakov. Za razpis je na voljo 300 tisoč evrov. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov uvajanja okoljskega/trajnostnega znaka lahko dosega največ 3.500 evrov za posamezen znak nastanitvenega objekta, gostinskega obrata, turistične agencije, atrakcije, gorskega ali kongresnega centra.

V letošnjem letu načrtujejo tudi objavo javnega razpisa za spodbujanje naložb v turizem za turistične ponudnike in lokalne samouprave v Porabju. Za razpis je namenjenih 250 tisoč evrov za sofinanciranje razvoja turizma in dopolnilnih dejavnosti na območjih, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. V letu 2025 je v načrtu še objava javnega razpisa za turistične atrakcije in projekte v/ob objektih kulturne dediščine. Gre za razpis sofinanciran s sredstvi Evropske kohezijske politike v višini sedem milijonov evrov v trajanju dveh let.

Na ministrstvu in Slovenski turistični organizaciji sicer letos in prihodnje leto kot osrednjo tematiko pri promociji slovenskega turizma izpostavljajo umetnost in kulturo. Želijo si, da svet spozna Slovenijo predvsem kot trajnostno, sodobno in ustvarjalno destinacijo, ki jo zaznamujejo vrhunski ustvarjalci in umetniška produkcija, festivali in prireditve ter ohranjena kulturna dediščina. Z osrednjo dvoletno tematiko sovpada tudi sodelovanje Slovenije in Italije pri projektu Evropska prestolnica kulture 2025 – kultura brez meja.

Lani je bilo, kljub uničujočim poplavam na vrhuncu poletne turistične sezone, za slovenski turizem zelo uspešno. V slovenskem turizmu smo ustvarili za 4 odstotke več prenočitev kot v letu 2022 in za 2 odstotka več kot v doslej najuspešnejšem letu 2019. Slovenijo je obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev, največ v juliju. Slovenski turizem pa je doživel tudi enega največjih investicijskih ciklov, kjer je država v zadnjih dveh letih za investicije v gorske centre, izboljšanje kakovosti turističnih namestitev in javno turistično infrastrukturo namenila 142,6 milijonov evrov. S tem pa je spodbudila investicije v turizmu v skupni višini skoraj 360 milijonov evrov.