Organizator razstave je Ribiška zveza Slovenije (RZS) v sodelovanju z Ribiško družino (RD) Tolmin in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

RD Tolmin je posvetila velik del svojega dolgoletnega delovanja ohranjanju populacije soške postrvi. Od začetka devetdesetih let so ribiči v zgornjih odsekih nekaterih rek v zgornjem Posočju odkrili populacije gensko čistih soških postrvi in z umetno vzrejo ponovno vzpostavili številčnejšo populacijo te domorodne ribe. Zato je razstava tudi zahvala vsem ribogojcem RD Tolmin in kobariški enoti Zavoda za ribištvo Slovenije ter simbolični zaključek več desetletnega obdobja ohranjanja postrvje vrste z marmoriranim vzorcem. Fotografije soške postrvi niso nastale zgolj za aktualno razstavo, temveč so trenutke narave, živali in človeka v večnost zabeležili profesionalni, amaterski in naključni fotografi iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in s Švedske.

Ana Le Marechal Kolar, direktorica Direktorata za hrano in ribištvo na MKGP: »Veseli me predanost ribičev ohranjanju soške postrvi. Dodajam pa, da tudi država sama posredno in neposredno namenja veliko pozornosti za varstvo ribjih populacij. Vabim k ogledu razstave, ki lepo predstavlja pomembno nalogo ribiških družin pri ohranjanju naravnega okolja naših potokov, rek in jezer. Zahvaljujem se jim za vložen trud in jih spodbujam k tako predanemu delu še naprej.«

Predsednik RZS dr. Miroslav Žaberl: »Pričujoča fotografska razstava o soški postrvi avtorja Blaža Močnika, člana RD Tolmin, prikazuje uspehe ribičev RD Tolmin pri ohranjanju zdrave populacije soške postrvi v Soči in njenih pritokih. Avtor je v razstavi fotografij različnih avtorjev poleg same soške postrvi uspel ujeti bistveni element – ohranjeni naravni habitat reke, ki je predpogoj za uspešnost ribičev pri gojitvi 'marmorirane lepotice'. Ne zgolj in samo ribolov, ampak ohranjanje habitatov in varovanje voda je že več desetletij ključno vodilo nam, sladkovodnim ribičem. Le če nam uspe ohraniti naše potoke, reke in jezera v čim boljšem naravnem stanju, bo lahko Slovenija s svojimi ohranjenimi habitati še naprej kakovostna in zanimiva destinacija za domače in tuje turiste«.

Za izboljšanje stanja so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ribiške družine in Zavod za ribištvo (ZZRS) začeli izvajati program reševanja soške postrvi. Cilj tega programa je povečati število soških postrvi v vodah jadranskega povodja na eni strani in zmanjšati število potočnih postrvi in križancev na drugi strani. Za dosego tega cilja je bilo treba med drugim razviti tehnologijo gojitve soške postrvi v ribogojnici (to je zavodu uspelo že konec osemdesetih let), kar je omogočilo izvajanje načrtnega, rednega doseljevanja soških postrvi na območje njene prvotne poselitve. Že v začetku devetdesetih let je bilo jasno, da je treba obenem odpraviti dodatno poribljavanje s potočno postrvjo. Zaradi izboljšanja stanja in zagotovitve prenehanja poribljavanja potočne postrvi v jadranskem povodju je MKGP na predlog ZZRS v devetdesetih letih izdal Okrožnico o prepovedi nadaljnjega poribljavanja voda jadranskega povodja s potočno postrvjo. Okrožnica je vsem izvajalcem ribiškega upravljanja na tem območju prepovedala nadaljnje vnašanje potočne postrvi. Obenem so bile ribiške družine pozvane k čim uspešnejšemu odstranjevanju potočne postrvi ob hkratnem intenzivnem poribljavanju s soško postrvjo. Iz tega razloga je MKGP sofinanciral tudi izgradnjo nove ribogojnice na Tolminki, kjer danes RD Tolmin goji soško postrv in soškega lipana za poribljavanje.

Ali ste vedeli, da …

• je soška postrv (Salmo marmoratus) domorodna ribja vrsta v Sloveniji in endemit v tekočih sladkih vodah severnega Sredozemlja;
• v Sloveniji živi v porečjih rek, ki se stekajo v Jadransko morje (Soči s pritoki, Rižani, Reki …);
• sodi med ogrožene ribje vrste, vendar je lovna riba, zavarovana z lovno mero, varstveno dobo in predpisanim uplenom;
• ima na telesu značilen marmoriran vzorec in v dolžino zraste do največ 140 cm;
• je bila njena populacija v 20. stoletju močno zmanjšana zaradi spreminjanja in degradacije habitatov soške postrvi, kot so regulacije, hidroenergetska raba, onesnaževanje voda in predvsem križanje s potočno postrvjo (Salmo trutta fario, Linnaeus 1748);
• danes soško postrv še vedno štejemo za eno od bolj ogroženih ribjih vrst v slovenskem in evropskem merilu.