Obveščamo: kako ravnati ob srečanju z medvedom?
Med velike zveri poleg rjavega medveda v Sloveniji spadata še, volk in ris. Vse tri vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije, s predpisi Evropske unije in tudi mednarodnimi predpisi. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi. V naravi velike zveri vidimo le redko, saj se praviloma umaknejo človeku. Neprijetno se lahko končajo le srečanja z rjavim medvedom, zlasti kadar gre za srečanje z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in medved nima časa za umik ali pa če medveda razdraži sprehajalčev pes.
- Če se želimo medvedu izogniti, moramo predvsem opozarjati nase, s čimer zmanjšamo možnost presenečenja. Naš obisk v gozdu naj ne bo tako tih, da bi medveda lahko presenetili. Opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
- Psa imejte na povodcu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči medveda privedel naravnost k lastniku.
- Če opazite medveda, se mu nikoli ne približujte in ga ne motite. Če na daleč opazite medveda, se počasi umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tecite! Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja. S tem bi povečali možnost napadalnega vedenja, saj se medved, ki se počuti ogroženega, lahko prične braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca. V primeru napada se nikoli ne branite. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami in ne bo prišlo do fizičnega stika.
- Nikoli ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav.
- Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali ali s klavniškimi odpadki. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
- Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vanj vstopiti.
- Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč ali v bližini gozdnega roba, še posebej ne v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v ustrezne medvedu nedostopne smetnjake ali jih odnesite s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. V interesu vseh nas je ohraniti naravno plašnost medvedov.
Rjavi medved in volk sta bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga naselili lovci leta 1973.
S predpisi o varstvu narave so rjavi medved, volk in ris zavarovani od leta 1993. Ukrepi varstva so bili uspešni za rjavega medveda in volka, številčnost se je v Sloveniji povečevala. Ohranitveno stanje populacije rjavega medveda in volka v Sloveniji je ugodno, risu ponovno grozi izumrtje.
Z namenom sobivanja z velikimi zvermi država sofinancira in izvaja številne ukrepe, zlasti zaščitne ukrepe pred škodo, ki jih lahko povzročijo velike zveri, odškodninski sistem za povračilo škod po zavarovanih vrstah, spremljanje stanja populacij z monitoringi, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje ter druge ukrepe. Izjemoma in ob izpolnitvi strogih predpisanih pogojev se izvaja tudi poseganje v populacije velikih zveri. Pri oblikovanju in izvajanju sistema upravljanja velikih zveri s posvetovalno funkcijo sodelujeta tudi interesna in strokovna posvetovalna skupina, ki delujeta pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor.