Neformalno srečanje pod belgijskim predsedstvom Svetu Evropske unije je potekalo v Bruggeju od 24. do 25. marca 2024. Današnji dan je bil namenjen razpravi »Prihodnost ribištva in akvakulture EU«. V nagovoru je državna sekretarja poudarila, da je tema razprave v trenutnem položaju zelo pomembna: »Tudi slovenski sektor akvakulture se je v prejšnjem letu soočil z velikim izzivom, in sicer poplavami, ki so prizadele mnoge prebivalce, prav tako pa tudi ribogojce. Poleg tega pa so ta sektor prizadele tudi visoke cene krme in drugih surovin, kot so energenti. Glede na vse te izzive je naš glavni namen ohraniti slovenski ribiški sektor kot trajnostno tradicijo pridobivanja hrane iz morja in vode tudi za prihodnje generacije.«  

Dodala je, da je za Slovenijo izjemnega pomena, da so vse rešitve, ki se sprejemajo na ravni EU, sorazmerne, ne prinašajo dodatnih administrativnih ali finančnih bremen za upravljavce in deležnike ter upoštevajo posebnosti manjših ribiških sektorjev. Poleg tega je poudarila, da Slovenija podpira premislek o možnih zakonodajnih spremembah uredbe o skupni ribiški politiki in uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, ki bi omogočale vlaganja v floto in nasploh olajšale vlaganja za deležnike v podporo energetskemu prehodu ter omogočile večjo fleksibilnost koriščenja sredstev. V razpravi so se ministri dotaknili tudi zbiranja podatkov o ribištvu. Državna sekretarka je v intervenciji povedala, da Slovenija že zdaj izpolnjuje vse zahteve, je pa potrebna optimizacija: »Najprimerneje je, da ne govorimo o povečevanju zahtev po zbiranju podatkov, ampak optimiziranju teh zahtev, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju dela ter dodatnim administrativnim in finančnim obremenitvam.«

V okviru zasedanja so si udeleženci v nedeljo ogledali tudi dobre prakse v ribištvu, in sicer so se udeležili delavnice čiščenja kozic, danes popoldan pa si bodo ogledali še dva rotacijska simulatorja ribiških ladij.