Na predvečer svetovnega dneva voda je v Škocjanskem zatoku v organizaciji ministrstva za naravne vire in prostor potekala okrogla miza Voda povezuje, kjer je med drugim tekla razprava o vplivu podnebnih sprememb na ukrepe za zagotavljanje večje odpornosti na ekstremne dogodke, zlasti poplave in suše. Ob tem smo spregovorili tudi o posledicah lanskih poplav ter izjemnem obsegu dela, ki je bilo izvedeno na vodotokih po poplavah. Prav tako je pogovor tekel tudi o številnih investicijskih protipoplavnih ukrepih, ki jih v sodelovanju z občinami izvajamo na vodotokih po Sloveniji.

Okrogle mize se je poleg ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka udeležila tudi direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode mag. Neža Kodre.

Izredni ukrepi po poplavah

Direkcija Republike Slovenije za vode se je izvedbe izrednih ukrepov na vodotokih lotila takoj in z vso razpoložljivo mehanizacijo in delovno silo, ki je v državi na voljo. Da je bila škoda zares obsežna kaže tudi dejstvo, da izredni ukrepi še vedno potekajo.

Doslej smo skupaj s koncesionarjem in zunanjimi izvajalci izredne ukrepe že zaključili na 706 kilometrih vodotokov. Dela so zaključena na 1.119 deloviščih po Sloveniji, medtem ko dela še vedno potekajo na 206 deloviščih, na 60 kilometrih vodotokov. Na deloviščih dela izvaja več kot 1.400 delavcev s 1.000 delovnimi stroji. Dela bodo zaključena najkasneje do 30. junija 2024, prizadevamo pa si, da bi bila dela na večini odsekov zaključena že pred tem. Do konca izvajanja izrednih ukrepov je načrtovano odprtje še 44 novih delovišč na več kot 40 kilometrih vodotokov.

Ukrepi za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje

Po zaključenih izrednih ukrepih bo sledila faza obnove, ki se bo pričela po sprejetem sanacijskem programu oziroma programu vzpostavitve vodne infrastrukture v funkcionalno stanje. Gre za dela, s katerimi odpravimo posledice neposredne škode na objektih vodne infrastrukture in povrnemo vodno infrastrukturo v funkcionalno stanje.

Objekte vodne infrastrukture bomo, v kolikor so v celoti porušeni, ponovno vzpostavili nazaj, da bodo opravljali svojo prvotno funkcijo. Gre za dolgotrajnejšo fazo, ki bo predvidoma potekala 5 let in v okviru katere bodo izvedene trajnejše rešitve. Dela se bodo začela izvajati v letošnjem letu.

Sistemsko povezani ukrepi

Po lanskoletnih poplavah se je kot ključnega pomena ponovno izkazalo načrtovanje ukrepov na ravni celotnih porečij in povodij - od izvira do izliva, saj le s celovito obravnavo lahko opredelimo najbolj optimalne rešitve za doseganje zastavljenih ciljev. Na Direkciji Republike Slovenije za vode smo zato pristopili k pripravi načrtov za opredelitev sistemsko povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti na porečjih in povodjih po Sloveniji. »V okviru sistemsko povezanih ukrepov želimo udejanjiti tudi načelo »vodi več prostora«, saj znotraj ukrepov med drugim iščemo rešitve kot so zaščita razlivnih območij in določitev območij, kjer se bo razlivanje ponovno omogočilo,« je povedala mag. Neža Kodre. V okviru sistemsko povezanih ukrepov se določajo tudi območja izgradnje suhih zadrževalnikov, razbremenilnikov, lokalnih ukrepov za zaščito naselij in območja ureditev strug. Pri slednjih bomo v največji možni meri upoštevali tudi izhodišče, da se le-te urejajo na sonaraven način ter da se ob zagotavljanju ciljev za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti hkrati zasledujejo tudi okoljski cilji. Trenutno se sistemsko povezani ukrepi določajo na porečjih Sore, Kamniške Bistrice, Savinje ter Meže z Mislinjo.

Več finančnih sredstev za urejanje vodotokov

Lanske poplave so razgrnile tudi vrzeli, ki jih je pustilo več desetletno zapostavljanje področja urejanja vodotokov v državi. Država se je na dogajanje odzvala tudi s tem, da je za prihodnji dve leti področju urejanja vodotokov v okviru redne obvezne gospodarske javne službe urejanja voda namenila več sredstev in sicer v letu 2024 46,7 milijonov evrov ter v letu 2025 43,2 milijonov evrov. Od tega bomo potreben delež namenili vzdrževanju hudourniškega zaledja. Prav tako se podpira dodatna investicijska vlaganja v vodnogospodarske ureditve, ki so bila desetletja zanemarjena, s čimer bo zagotovljeno bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti.