Razvoj organizacijskih znanosti odpira vrata v razvojne strategije organizacij na nivoju ljudi, informacijskih sistemov oz. digitalizacije in meroslovja. V ospredju razvoja so tako omenjeni glavni trije stebri organizacij, za uspešno doseganje njihovih ciljev in ustrezno premagovanje vsesplošnih izzivov družbe. Seveda se pod okrilje strategije rasti organizacij vedno bolj umešča poleg digitalnega tudi področje zelenega prehoda. Zeleni in digitalni prehod dajeta organizacijam priložnost za spremembe v smeri vsesplošnih izzivov okolja.

Kot je v svojem pozdravnem govoru povedal predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, »postajajo zahteve gospodarstva in družbe vse bolj interdisciplinarne. Tem zahtevam bo potrebno slediti tudi z izobraževalnim sistemom, če želimo zagotoviti kakovosten kader, učinkovito gospodarstvo in rastočo družbo. Zato je že pred enim letom Zavod Republike Slovenije za šolstvo začel s prenovo učnih načrtov. Hkrati pa je tudi Vlada Republike Slovenije začela s povečano promocijo naravoslovja ter financiranjem deficitarnih poklicev. Na trgu dela je namreč naenkrat nastala vrzel s pomanjkanjem posameznih naravoslovnih oziroma še bolj natančno meroslovnih znanj, ki pa so nujno potrebna na vseh področjih našega življenja.

Meroslovje je namreč prisotno povsod, na vsakem koraku našega življenja in kroji tako naš razvoj ter napredek, kot tudi našo varnost oziroma usodo. Slovenija kljub svoji majhnosti slovi kot na znanju stoječa država z zelo delavnimi in inovativnimi ljudmi, tudi na področju meroslovja. Zato moramo to podobo graditi še naprej in s skupnimi močmi premagovati vse prepreke.«

Iz tega vidika je bil dogodek Meroslovje v digitalnih okoljih še toliko bolj pomemben, saj je bil celotni drugi del dogodka posvečen prav obnovitvi temeljnih meroslovnih znanj, ki jih je potrebno na mlade generacije začeti preko igre prenašati že v vrtcu in nato to v šolah ter na fakultetah samo še nadgrajevati.

Na dogodku, Meroslovje v digitalnih okoljih, se je želelo na pobudo tako s strani gospodarstva, kot tudi profesorjev in raziskovalcev iz izobraževalnih inštitucij obnoviti temeljna znanj s področja meroslovja.

V prvem delu sta predstavnika dveh uspešnih gospodarskih organizacij Dewesoft d.o.o. in Iskraemeco d.o.o., skupaj z direktorjem centra odličnosti Vesolje – SI,  predstavila pomen merjen in meroslovja v naprednih digitalnih okoljih, kot tudi v vesolju.

V drugem delu pa sta predavatelja iz Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru in Urada Republike Slovenije za meroslovje, na interaktiven način, s primeri iz učnih klopi ter poslovnih in razvojnih okolij, predstavila osnovne pojmi in definicije meroslovja, ki predstavljajo temelje sprememb in razvoja.

Priča smo številnim velikim izzivom, ki nam jih prinaša narava in življenje. Meritve pa v tem nepredvidljivem svetu (naravnih katastrof, umetne inteligence, gospodarske eksplozije, športnih presežkov in drugo) vedno bolj kažejo svoj pravi pomen pri sprejemanju odločitev, iskanju rešitev, doseganju najboljših rezultatov in usvajanju zmag.

Točni podatki in rezultati meritev imajo tako vedno bolj neprecenljivo vrednost ter potencial, da preobrazijo podjetje in ustvarijo nove priložnosti šele, ko iz njih znamo izluščiti prave informacije, ki ustvarjajo dodano vrednost in denar.

V dveh vsebinsko dopolnjujočih sklopih so svoja strokovna znanja in izkušnje z udeleženci tako delili:

1. Sklop

1. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti VESOLJE-SI, Mikrosatelit NEMO-HD kot vir podatkov za digitalne modele ekosistemov.
2. Jaka Ogorevc, produktni vodja Dewesoft d.o.o, Izzivi industrije pri razvoju sodobnih merilnih sistemov.
3. Matevž Grabar, direktor GL Charge d.o.o., odgovorni za eMobilnost AC ter Software tehnologije znotraj Iskraemeco Group, Inovacije ter napredne tehnologije polnilnih postaj za zanesljivo ter merodajno polnilno infrastrukturo.

 2. Sklop

1. mag. Goran Grgić in mag. Matej Grum, Urad za meroslovje, Predstavitev osnovnih meroslovnih pojmov.
2. dr. Bojan Ačko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Meroslovna pismenost.

Tudi letos smo ponovno povezali mnenja, stališča in znanstvene ter strokovne razprave, ki bodo spodbudile delovanje vseh nas v prihodnje, tako v gospodarstvu, kot tudi v izobraževalnih in raziskovalnih inštitucijah.