Dan voda obeležujemo na podlagi pobude, nastale v letu 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru. Prvič smo ga v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN obeležili leto dni pozneje,  leta 1993. Svetovni dan meteorologije, obeležujmo v spomin na 23. marec 1950, ko je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN.

Tudi letos smo pripravili bogate vsebine in predavanja strokovnjakov, ki so jih predstavili na dogodku, ki je potekal na Agenciji za okolje.

Uvodna nagovora sta imela mag. Mojca Dolinar, stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji, ter državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl. 

Govorniki so se osredotočili na aktualne dogodke zadnjih let ter usmerili pogled v prihodnost ter kaj lahko pričakujemo. 

V nadaljevanju predstavljamo bistvene povzetke.

Napovedovanje za večjo odpornost na podnebne razmere

Andrej Golob, Hidrolog, vodja oddelka za splošne napovedi

Izdaja napovedi in opozoril je ena izmed najpomembnejših nalog Agencije za okolje. Izvaja se v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere in izvaja naloge obveščanja. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih ali nevarnih vremenskih in hidroloških razmer objavi opozorilo.

Temelj za izdajo opozoril so meritve in opazovanja, ki jih Agencije za okolje pridobiva z lastne merilne mreže ter mednarodnih izmenjav, ter rezultati prognostičnih modelov. Le-te prognostiki na podlagi svojega znanja in izkušenj ter medsebojnega posvetovanja ovrednotijo in določijo najverjetnejši razvoj dogodkov v prihodnosti. 

Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samega vremenskega pojava izredno pomembna še predvidljivost le-tega in učinek, ki ga ima pojav na ljudi, naravno in grajeno okolje.

Zanesljive in pravočasne napovedi zagotavljamo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja, ki vključuje Civilno zaščito, gasilske organizacije ter drugim strokovnim službam.

Hidrološko izstopajoči leti 2022 in 2023 na površinskih vodah

Mag. Maja Koprivšek

V predstavitvi smo izpostavili spremenljivost letne vodnatosti rek, ki smo jo ponazorili s hidrološko izstopajočima letoma 2022 in 2023.

Leto 2022 je bilo izredno sušno, po slovenskih rekah se je pretakalo za tretjino manj vode kot običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. Nasprotno je bilo leto 2023 izredno vodnato, po slovenskih rekah pa se je v povprečju pretakalo za eno tretjino več vode kot običajno.

Leto 2022 je bilo tretje najmanj vodnato, leto 2023 pa tretje najbolj vodnato od leta 1981 naprej. Pretekli leti potrjujeta aktualne projekcije podnebnih sprememb, ki napovedujejo veliko medletno spremenljivost pretokov.

Razlike bodo še posebej izrazite poleti, ko bodo zaradi višjih temperatur in povečanega izhlapevanja daljša obdobja nizkovodnega stanja, hkrati pa se bodo ob pričakovani večji intenziteti padavin povečale konice pretokov. Pozimi pa lahko zaradi večjega deleža dežnih padavin pričakujemo večjo vodnatost rek ter manj zaloge vode v snegu za pomlad.

Sliki prikazujeta kazalnika letne vodnatosti rek, izračunana kot razmerje med aktualnim srednjim (povprečnim) letnim pretokom in povprečjem srednjih letnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991-2020.

Leta 2022 je bila vodnatost vseh rek po Sloveniji podpovprečna, najmanj vodnate so bile reke na južne Primorskem. Leta 2023 so  bile vse reke nadpovprečno vodnate, največjo vodnatost pa so dosegle reke v porečjih Savinje in Drave.

Količine podzemne vode v letih 2022 in 2023 - dva ekstrema

Dr. Peter Frantar, vodja oddelka za hidrogeološke analize in modeliranje

Podzemna voda je v Sloveniji glavni vir pitne vode. V letih 2022 in 2023 sta bila tudi na podzemnih vodah dva ekstrema. Leta 2022 s hidrološko sušo, leto 2023 pa je bilo izredno namočeno.

Hidrološka suša leta 2022 je bila posledica majhnih količin snega ter podpovprečnih količin padavin v spomladanskem obdobju. Predvsem na zahodu države je bilo zelo suho, zato so bili vodostaji gladin vodonosnikov čez poletje in jeseni izredno nizki, oziroma smo ponekod dosegli rekordno nizke gladine. Podobna je bila situacija tudi na izvirih, ki so imeli zelo majhno izdatnost, kar se je odrazilo pri problemih s preskrbo s pitno vodo.

Ravno obratno je bilo v letu 2023. Običajno stanje količin podzemnih voda je bilo v prvi polovici leta, večja količina padavin v poletju in jeseni pa je vodila v visoke vodostaje v drugi polovici leta. Na marsikateri vodomerni postaji smo imeli rekordno visoke gladine, prav tako pa je bila tega leta izdatnost izvirov nadpovprečna.

Kemijsko in ekološko stanje voda

Mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, vodja sektorja za kemijsko stanje voda  in Dr. Nataša Dolinar, vodja sektorja za ekološko stanje voda

Podnebne spremembe z vedno pogostejšimi ekstremnimi hidrološkimi dogodki vplivajo tudi na stanje voda. V času poplav lahko pride tudi do kemijskega in fekalnega onesnaženja voda ter povečanega spiranja hranil in organskih snovi v vode.

Vodotoki, ki so v letu 2023 poplavljali v večjem obsegu, so bili onesnaženi s komunalno in industrijsko odpadno vodo, ponekod tudi s pesticidi. V sušnem obdobju, nazadnje leta 2022, se vode pregrevajo in presihajo (tudi tam, kjer ni pričakovano), zato prihaja do poginov rib in drugih organizmov, prekomerne razrasti alg in strupenih cianobakterij.

Kemijsko in ekološko stanje voda v Sloveniji v glavnem ni dobro, reke v vzhodnem delu Slovenije ne dosegajo dobrega stanja zaradi pesticidov, obremenjenosti s hranili ter hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. Slednja sta tudi sicer glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda po vsej Sloveniji.

V podzemni vodi je slabo kemijsko stanje določeno za vodna telesa Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v Dravski kotlini tudi atrazin. 

Sušomer – začeten korak pri boljšem odzivu na pogostejše suše

Dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu

Evropa se sooča z naraščajočo ranljivostjo pred sušo, ki ima velike posledice na vodooskrbo, gospodarstvo in ekosisteme.

Tudi v Sloveniji so suše postale pogostejše, zadnja leta 2022 je povzročila neposredno škodo v kmetijstvu v višini okoli 148 milijonov evrov. Čeprav se po slovenski zakonodaji škode zaradi suše uradno beležijo le v kmetijstvu, se negativni vplivi pojavljajo tudi v drugih sektorjih.

Evropski observatorij za sušo je vzpostavil monitoring sušnih kazalnikov, vendar "evropski" pogled ne zajame ustrezno stanja v majhnih, ter reliefno in podnebno raznolikih državah, kot je Slovenija. Zato nacionalni sušni monitoring, ki ga izvaja Agencija za okolje  in objavlja rezultate na portalu "Sušomer", igra pomembno vlogo.

Agencija spremlja sušne razmere v treh delih vodnega kroga (tla, površinske vode, podzemne vode) s prilagojenimi kazalniki na podlagi razpoložljivih podatkov. Zgodnje zaznavanje sušnih razmer omogoča tedensko spremljanje stanja zadnjih 7 oz. 30 dni, kar vključuje tudi vremenske razmere. Ocena sušnosti je prikazana na zemljevidu 15 prognostičnih regij za vse tri dele vodnega kroga. Sušomer je del širšega odziva družbe na neugodne vremenske razmere, v katerem vsak posameznik prispeva k preventivi in gospodarnemu odzivu na sušo.

Vpliv podnebnih sprememb na rastlinsko pridelavo in kako se odzvati

Dr. Tjaša Pogačar in Mag. Zala Žnidaršič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

V okviru podnebnih spremembam je rastlinska pridelava hrane pod velikim pritiskom, najpomembnejši tovrstni vplivi pa vključujejo spremenjene padavinske režime in vremenske ekstreme, kot so suša, poplava in toča. Z daljšanjem rastne dobe se spreminjajo tudi prezimovalne razmere in tveganje za pozebo, povečana je nevarnost obstoječih škodljivcev kot tudi za novih invazivnih vrst.

Predstavljeni so bili možni načini prilagajanja kmetijstva in agroklimatskih kazalniki, ki lahko pomagajo pri izboljšanju razumevanja delovanja agroekosistemov v pogojih spremenjenega podnebja.

Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja

Anže Medved, klimatolog

S projektom  »Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja« poskušamo oceniti, kako se bo podnebje v Sloveniji spreminjalo, glede na različne scenarije izpustov toplogrednih plinov.

Temperatura bo naraščala neglede na scenarij. Za dodatno stopinjo bi se dvignila po scenariju, ki sledi Pariškemu podnebnemu sporazumu, po najhujšem scenariju pa tudi do šest stopinj Celzija.

Ker zrak pri višji temperaturi vase sprejme več vodne pare, se bo povečala količina padavin, predvsem pozimi, medtem ko bomo v poletnem času imeli tako leta z daljšim suhim obdobjem, kot tudi leta z močnejšimi nalivi.

Z višanjem temperature bo v zimskem času večina teh padavin padla v obliki dežja in ne snega. S tem se bo število dni s snežno odejo drastično zmanjšalo.

Daljša suha obdobja v poletnem času bodo povečala verjetnost za nastanek suš. Padavine, ki pa bodo nastale v poletnem času, bodo nastale v obliki močnejših nalivov, kar pomeni večjo verjetnost za nastanek hudourniških poplav. Takšne padavine naredijo kar nekaj škode in ta voda hitro odteče, tako da ne izboljša sušnega stanja tal.