Podprli so tudi čim prejšnjo operativno izvajanje ukrepov v skupnem pismu šefov policij vseh treh držav, podpisanega konec februarja. Namen je krepitev skupnih aktivnosti za preprečevanje nedovoljenih prehodov meja in boj proti tihotapljenju migrantov.

Potem ko so se novembra lani trije notranji ministri Boštjan Poklukar, dr. Davor Božinović in Matteo Piantedosi sestali v Trstu v Italiji, nato pa še januarja letos v Buzetu na Hrvaškem, je zdaj gostiteljica Slovenija. Gostitelj srečanja, slovenski notranji minister Poklukar, je ob tem poudaril, da je »tristransko srečanje postalo pomembna platforma na področju upravljanja migracij. Zahodnobalkanska migracijska pot je še vedno zelo aktivna, zato je naše intenzivno sodelovanje izjemnega pomena. Skupaj nagovarjamo tudi kolege v regiji Zahodnega Balkana, saj gre za izziv, s katerim se soočamo vsi na tej poti.«

Ob tem je pohvalil sodelovanje med policijami, pri čemer se bodo njihove aktivnosti osredotočile na krepitev dejavnosti skupnih italijansko-slovenskih in slovensko-hrvaških patrulj, ki se bodo izvajale po odpravi nadzora na notranjih mejah. »Prepričan sem o strateškem pomenu tristranskega formata, ki smo ga vzpostavili 2. novembra v Trstu, kot mehanizma za dialog o vprašanjih, kot so varnost in migracije. Sem zagovornik schengenskega območja in podpiram izvajanje mešanih italijansko-slovenskih in slovensko-hrvaških patrulj kot orodij za krepitev varnosti in nadzora meja,« je izjavil minister Piantedosi.

Prav tako bi se na podlagi najustreznejšega pravnega okvira na zunanji meji Republike Hrvaške lahko izvajale skupne tristranske patrulje. Ob tem je hrvaški minister dr. Božinović povedal: »Ker so migracije nadnacionalno vprašanje, ga lahko rešujemo le s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem, predvsem s sodelovanjem med policijami, ki smo ga s slovenskim in italijanskim kolegom začeli v Trstu. Na naših srečanjih zelo konstruktivno razpravljamo o tem, kako z boljšo izmenjavo informacij, oceno tveganja in sodelovanjem med našimi policijskimi službami učinkovito obvladovati poskuse nezakonitega prehoda meje na zunanji schengenski meji in se boriti proti tihotapljenju na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, vse to pa s skupnim ciljem odpraviti nadzor, ki je bil ponovno uveden na notranjih schengenskih mejah. To je že naše tretje srečanje in rezultati so že vidni. Kljub precejšnjemu povečanju števila migrantov v Bosni in Hercegovini je število vstopov v Republiko Hrvaško bistveno manjše. Zato se nam zdi pomemben tudi ta format sodelovanja z vsemi državami Zahodnega Balkana, iz katerih migranti prihajajo v Republiko Hrvaško, Republiko Slovenijo, Republiko Italijo in naprej v druge države EU.«

Pomemben del aktivnosti bo tudi ustanovitev skupnega stalnega italijansko-slovenskega in slovensko-hrvaškega odbora, ki se bosta redno sestajala (na lokalni, regionalni ali državni ravni). Ključni namen bo spodbujanje izmenjave analiz tveganja in lažje upravljanje dvostranskih postopkov ponovnega sprejema.

Ministri so podprli tudi imenovanje stalnih kontaktnih točk na nacionalni ravni, da se zagotovi pogostejša izmenjava informacij o skupnih izzivih ter spremljanje in posodabljanje napredka tristranskega (in regionalnega) sodelovanja.

Jutri se bodo ministri udeležili konference procesa Brdo, na katero so poleg partneric Zahodnega Balkana vabljeni tudi ministri za notranje zadeve Avstrije in Madžarske, predstavniki inštitucij Evropske unije, mednarodnih in regionalnih organizacij ter drugih zainteresiranih partnerjev. Ministri bodo razpravljali o učinkovitem upravljanju migracij s poudarkom na krepitvi boja proti tihotapljenju migrantov v regiji Zahodnega Balkana.