Več kot 3 milijarde ljudi po vsem svetu je odvisnih od voda, ki prečkajo državne meje. Zaradi vse večjega vpliva podnebnih sprememb je nujno sodelovanje držav pri varovanju in ohranjanju tega tako dragocenega vira. 

Voda v kmetijstvu in pri pridelavi hrane

Ena izmed strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva je tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se podpira kmetijstvo tudi v njegovi okoljski funkciji. Spodbuja se nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Brez vode torej ni kmetijske pridelave. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) spodbuja take investicijske projekte, ki:

• zagotavljajo čim nižjo porabo vode na kg pridelka (na primer pridelava hrane v rastlinjakih),
• katerih rezultat bo čim višji prihranek vode pri namakanju na prostem,
• uvajajo kapljični sistem namakanja,
• uvajajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo vode v tehnološkem procesu (skladišča, priprava blaga za trg, predelovalni obrati),
• so namenjeni v izgradnjo objektov za shranjevanje meteorne vode,
• omogočajo krožno gospodarstvo pri pridelavi hrane in gojenju rib (na primer akvaponika),
• prispevajo k ponovni uporabi odpadkov in stranskih proizvodov.

Pogosto prezrto dejstvo je tudi, da je voda ena od osnovnih sestavin živil v živilski industriji. Sestavlja veliko živilskih izdelkov in kot taka mora biti neoporečna in varna. Pri izvajanju dobre higienske prakse je za čiščenje vseh predmetov in površin, ki prihajajo v stik z živili, uporabna samo pitna voda – tudi, kadar je iz nje pripravljena para. Posebno pozornost morajo nosilci živilske dejavnosti posvetiti tudi pripravi ledu, čigar namen je dodajanje pijačam in drugim živilom.

Ključno pa je tudi zavedanje potrošnikov, da je bila tudi za zavrženo hrano oziroma hrano, ki je odvržena v smeti, potrebna voda. Zato sta odgovorna potrošnja in ravnanje s hrano pomembni točki trajnostne pridelave in porabe hrane, ter posledično porabe čiste (pitne) vode.

Voda in gozdovi

Gozd je ekosistem, ki bistveno prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda oziroma za ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Stabilni in zdravi gozdovi lahko zadržijo in postopno oddajajo vodo. To pomeni, da so pri soočanju s podnebnimi spremembami in izrednimi vremenskimi dogodki nenadomestljivi za izravnavanje vodnega režima brez ekstremnih pretokov vodnih tokov, kar zmanjšuje poplavno ogroženost. Na območjih, kjer se soočajo s pomanjkanjem vode, je treba gospodarjenje z gozdom usklajevati s cilji upravljanja voda. Gozdarstvo pri osnovanju in ohranjanju obvodne vegetacije v interdisciplinarnim načrtovalskem procesu sodeluje z deležniki na področju upravljanja voda in varstva narave. Vlogo gozdov pri zagotavljanju pitne vode najbolj ogrožajo oziroma zmanjšujejo številna divja odlagališča odpadkov.

Voda za ribištvo in akvakulturo

Gospodarski in športni ribolov se izvajata na morju in na celinskih vodah, kjer se odvijajo tudi številne druge dejavnosti, kot so športne aktivnosti, veslanje, plavanje pomorski promet, navtični turizem itn. V novi finančni perspektivi je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v programskem obdobju 2021-2027 (ESPRA) pomemben instrument, ki bo podpiral izvajanje ciljev skupne ribiške politike; zlasti trajnostni ribiški sektor in obalne skupnosti. Bo tudi dragoceno sredstvo za spodbujanje modrega gospodarstva na področju ribištva in trajnostnih dejavnosti akvakulture ter predelave.

Ribištvo in akvakultura sta seveda neločljivo povezana z vodo, vendar je za obe dejavnosti pomembna predvsem čista voda. Voda je namreč najboljše topilo, v njej so topne tudi za vodne organizme strupene snovi. Večinoma je za to odgovoren človek s svojimi dejavnostmi, predvsem pa z neodgovornim odnosom do vode.

Ali ste vedeli, da:

• ima Slovenija veliko površinskih in podzemnih voda dobre kakovosti.
• je bilo leta 2022 v Sloveniji za javni vodovod, namakanje zemljišč in izkoriščanje voda v industriji skupno načrpanih 828 milijonov m³ vode, od tega iz površinskih virov 633 milijonov m³ (76,5 odstotkov), iz podzemnih virov pa 195 milijonov m3 (23,5 odstotkov).
• Med letoma 2018 in 2022 se je skupna količina načrpane vode za javni vodovod, namakanje zemljišč in izkoriščanje voda v industriji počasi zmanjševala. V omenjenem obdobju se je najmanj vode načrpalo leta 2022 (828 milijonov m³), največ pa v 2020 (1.003 milijone m³).
• je bilo v Sloveniji leta 2022 v okolje izpuščene manj odpadne vode; odteklo je 848 milijonov m³ odpadnih voda, od tega jih je bilo izpuščenih v površinske vode 74,3 odstotka, v sistem javne kanalizacije 25,4 odstotka in v zemljo 0,3 odstotka; 68 odstotkov teh voda je bilo le toplotno onesnaženih, 21 odstotkov jih je bilo pred izpustom prečiščenih, 11 odstotkov pa jih je bilo izpuščenih v okolje neprečiščenih.

Povzeto po spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.

Dejstva o vodah na svetovnem nivoju:

• 2,2 milijardi ljudi še vedno nima varne pitne vode;
• se približno polovica svetovnega prebivalstva sooča s hudim pomanjkanjem vode vsaj v enem delu leta. Po pričakovanjih bodo te številke še narasle, k čemur bodo prispevale podnebne spremembe in rast prebivalstva;
• je zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji celinska voda, ki je na voljo za uporabo, podnebne spremembe pa ogrožajo še to zalogo. V zadnjih dvajsetih letih so se celinski vodni rezervoarji, vključno z vlažnostjo tal, snegom in ledom, krčili po 1 cm na leto, kar ima hude posledice za vodno varnost;
• v zadnjih 50. letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo nesreče, povezane z vodo, in so vzrok za 70 odstotkov vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami;
• imajo v državah, kjer se odvijajo dalj časa trajajoči konflikti, otroci do 15. leta v povprečju trikrat več možnosti, da bodo umrli zaradi diaroične bolezni, ki je posledica pomanjkanja varne vode, sanitarij in higiene, kot zaradi oboroženih spopadov;
• je kar 60 odstotkov svetovnih celinskih vodnih tokov čezmejnih voda. 153 držav ima ozemlje vsaj v enem od 310 čezmejnih porečij in jezer ter je popisalo 468 sistemov čezmejnih vodonosnikov;
• zgolj 24 držav poroča, da so vsa čezmejna porečja urejena brez spora.

Povzeto po spletni strani Organizacije Združenih narodov (v angleškem jeziku).