Glavni namen kampanje Premisli, nato stisni je ozaveščati o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu ter o nevarnostih, škodljivih posledicah in možnih ukrepih za njuno omejevanje, zmanjševanje, popravljanje škode in pomoč žrtvam ter za preventivno delovanje. Sogovorniki na okroglih mizah, ki so praviloma iz lokalnega okolja in z različnih področij, od šolstva do socialnega dela, policije, tožilstva, akademske in civilne sfere, so predstavili izkušnje in spoznanja pri obravnavi medvrstniškega nasilja in sovražnega govora.

Na okroglih mizah so sodelovali:

• okrogla miza v Celju: Rajko Nemec, kriminalistični inšpektor, Policijska uprava (PU) Celje, Petra Zupančič, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Marko Puschner, Safe.si, Simon Slokan, glavni inšpektor, Inšpektorat za šolstvo, Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, Julija Lubej, svetovalna delavka, Osnovna šola (OŠ) Griže;
• okrogla miza v Mariboru: Uroš Dokl, Muzej za mir, Simona Lilek, kriminalistična inšpektorica, PU Maribor, Marina Kaučič, svetovalna delavka, Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Gordana Štrkovič Tomaško, pediatrinja, Tina Cokoja, varstvo mladostnikov, center za socialno delo (CSD), Tina Petric, varstvo mladostnikov, CSD, predstavnika dijakov: Maj Korent in Patricija Preglav;
• okrogla miza v Kranju: Pavel Srečnik, ravnatelj, OŠ Stražišče, Lea Martinjak, okrajna državna tožilka, Danilo Šenk, kriminalist, PU Kranj, Tilen Hočevar, svetovalec, Logout Kranj, Urška Repar Justin, direktorica CSD Kranj, Val Stankovič Pangerc, član predsedstva Dijaške organizacije;
• okrogla miza v Murski Soboti: Milan Rojko, policijski inšpektor, PU Murska Sobota, Renato Lukač, učitelj in sodelavec safe.si, Sandra Babič, direktorica CSD Pomurje, Roman Činč, ravnatelj gimnazije Murska Sobota, Jernej Korenjek, klinični psiholog, ZDMS; 
• okrogla miza v Novi Gorici: Simon Rošič, policijski inšpektor, PU Nova Gorica, Jana Kruh, direktorica Mladinskega centra Nova Gorica, Lilijana Sulič, svetovalna delavka OŠ Milojke Štrukelj, Janez Arh, Logout, Barbara Kokot, Društvo za nenasilno komunikacijo, Boštjan Kragelj, policijska postaja (PP) Ajdovščina; 
• okrogla miza v Novem mestu: Janez Mirtič, policijska postaja Novo mesto, Vesna Draginc, Društvo življenje brez nasilja in Safe.si, Mitja Valentinc, koordinator področja mladine, Zavod Novo mesto, Damjana Gruden, ravnateljica, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola Novo mesto.

Sodelujoči so se v glavnem strinjali o nekaterih skupnih ugotovitvah, da morajo ustanove, od ministrstev do šol in dijaških organizacij, centrov za socialno delo in svetovalnih služb, policije, nevladnih organizacij in podobno, sodelovati pri koordinaciji ukrepov in izmenjavi dobrih praks; da so odrasli zgled in da tudi starejši potrebujejo ozaveščanje o nevarnostih čezmerne uporabe mobilnih telefonov ter učenje o sovražnem govoru na spletu in na družbenih omrežjih, saj se slabe prakse in digitalne odvisnosti praviloma začnejo doma oziroma v družinah; da so pogovori in nenasilna komunikacija enako nujni kot preventivne dejavnosti in jasni načrti ob soočenju z medvrstniškim nasiljem; da je treba ohranjati ničelno toleranco do nasilja in hkrati osveščati, kaj je nasilje, saj tudi starši pogosto ne prepoznajo krivde ali jo zanikajo; da je treba zaznati in prepoznati nasilno dejanje, ne pa dajati otrokom nalepke »nasilnež«.

Poleg regulacije in nadzora je ključno prav ozaveščanje ljudi

Petra Zupančič, AKOS: »Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije na podlagi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah nadzira spodbujanje sovraštva in nasilja na televiziji, kjer je to prepovedano. In zakaj sta splet in vsebina na televizijah povezani? Predvsem takšne sovražne vsebine, ki so uredniško oblikovane, lahko na spletu zelo hitro postanejo viralne in če jih tam razširjajo še mediji, daje to takšnemu govoru še posebno težo. Zato tak govor zlahka postane zgled družbi in vpliva na družbeno toleranco do tovrstnega obravnavanja, v prvi vrsti priznavanja pravic pripadnikom družbenih manjšin. Na agencijo lahko vsakdo, ki v televizijskih programih prepozna sovražni govor ali spodbujanje sovraštva, da prijavo. Agencija lahko kot inšpekcijski organ na osnovi veljavne zakonodaje ukrepa. Če prepozna, da je predvajana vsebina vsebovala elemente spodbujanja sovraštva in nasilja, lahko prepove njeno objavo, da ne bi takšen govor postal družbeno sprejemljiv. Medijski prostor brez sovražnega govora je namreč v javnem interesu vseh prebivalcev. 

Da bi na spletu tak govor prepoznali, pa je pomembno ozaveščanje javnosti. Agencija je kot eden prvih regulatorjev med evropskimi državami pred petimi leti vzpostavila portal za medijsko in informacijsko pismenost - MiPi. Ugotavljamo, da je poleg regulacije in nadzora ključno prav ozaveščanje ljudi. Portal tako objavlja poučne, enostavne vsebine z različnih področij, denimo o varnosti na spletu in spletnih prevarah, pojasnjuje pa tudi prednosti uporabe novih tehnologij, vse o lažnih novicah, preverjanju dejstev, pasteh na družbenih omrežjih in seveda tudi, kaj je spletno nasilje, kako ga ustaviti in podobno.«

Pozornost je treba posvetiti tudi nasilnežu

Marko Puschner, samostojni strokovni sodelavec, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Center za družboslovno informatiko: »Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z različnimi dejavnostmi osveščamo mladostnike, učitelje in starše o problematiki spletnega nasilja, s katerim se srečujejo otroci in najstniki pri uporabi interneta. V ta namen pripravljamo različna gradiva, kot so letaki, plakati, priročniki in video vsebine. Povpraševanje po gradivih je veliko predvsem s strani šol, ki se zavedajo, kako pomembno je izobraževanje mladih o spletnih tveganjih. 

Spletno nasilje je med mladostniki zelo pogosto in številni se niti ne zavedajo, da povzročajo nasilje ali pa da so žrtev nasilja. Zelo pogost odgovor, ko nasilneža soočimo z dejstvom, da povzroča nasilje, je, da je vse skupaj le šala in da ni mislil nič slabega. V trenutku, ko se nekdo počuti neprijetno zaradi povedanega ali storjenega, ne moremo več govoriti o šali, temveč o nasilju. Zavedati pa se moramo tudi, da je izvajanje nasilja lahko sporočilo mladega človeka, da v njegovem življenju ni vse tako, kot bi moralo biti, in da je v stiski. Zato je treba tudi nasilnežu posvetiti pozornost in ugotoviti, kaj je razlog za izvajanje nasilnih dejanj. 

Stanje v družbi glede spletnega nasilja je zaskrbljujoče, pa ne le pri nas v Sloveniji, temveč globalno. Čeprav bi morali imeti ničelno toleranco do spletnega nasilja in pred njim zaščititi mlajše uporabnike, pa v praksi prepogosto ni tako. Družbena omrežja in druge platforme, ki jih uporabljajo otroci in mladostniki, se ne posvečajo dovolj zaščiti najmlajših uporabnikov in prepogosto dopuščajo različne oblike spletnega nasilja, tako medvrstniškega kot tudi s strani odraslih. Na področju spletnega nasilja imamo kot družba še veliko izzivov in eden izmed pomembnejših je razumevanje, da je za nasilje vedno kriv nasilnež in ne žrtev.« 

Drugi sklop okroglih miz bo v sredo, 10. aprila, v Ljubljani, Krškem, Kopru, Slovenj Gradcu, Velenju in na Ptuju.