Sprejeta Uredba o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov

Vlada je izdala Uredbo o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Novi predlog uredbe uvaja spremembe v večini členov Uredbe o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov. Velik del sprememb je namenjen uskladitvi določil uredbe z določili Zakona o meroslovju ter 60. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike. Vsebuje tudi nekatere druge spremembe, ki so namenjene zagotovitvi ustreznejšega nadzora ribištva v skladu z določili zakonodaje EU in dopolnitvi določil glede na ugotovitve iz prakse ribiške inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR). S tem se bo med drugim zagotovila večja jasnost za deležnike pri izvajanju določil uredbe.

Predlog uredbe uvaja možnost enotnega obrazca za oddajo obvestil o prodaji ribiških proizvodov, prevoznih dokumentov in deklaracij o prevzemu ribiških proizvodov zaradi poenostavitve in poenotenja prakse oddajanja trgovskih dokumentov za ribiške proizvode.

Sprejeta Uredba o izvajanju gozdarskih intervencij iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju gozdarskih intervencij iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023–2027 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o izvajanju gozdarskih intervencij iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023–2027 ureja izvedbo intervencij naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v primarno predelavo lesa in digitalizacijo ter naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023–2027. Določa namen podpore, vlagatelje in upravičence, upravičene stroške, pogoje za odobritev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje.

Sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte podrobneje ureja določbe zakonodaje EU o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki se je začel uporabljati z letom 2016. S predlogom spremembe uredbe se popravljajo le sklici na zakonodajo EU in se določa nov način določanja kvote za novo zasaditev vinogradov, ki ga omogoča nova zakonodaja (sprejeta v sklopu reforme skupne kmetijske politike). Do zdaj je bilo omejevanje povečevanja obsega vinogradov zagotovljeno le tako, da se je v posamezni državi članici dejanska površina vinogradov lahko povečala za največ 1 % letno (v RS je to približno 160 ha letno), po novem pa zakonodaja dopušča tudi možnost, da se kvota določi kot 1 % obsega vinogradov na dan 31. 7. 2015. Ker je druga možnost za Slovenijo ugodnejša (172 ha), s spremembo uredbe določamo ta način določanja razpoložljive kvote.

S predlogom spremembe se podaljšuje tudi veljavnost dovoljenj za ponovno zasaditev vinske trte na šest let, kadar se novo sajenje izvaja na istem mestu, kot je bila izvedena krčitev vinograda (tudi ta možnost je novost, uvedena z Uredbo (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).

Informacija o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2022 in 2023 ter o izvajanju letalske obrambe v letih 2024 in 2025

Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2022 in 2023. Podprla je izvajanje letalske obrambe pred točo tudi v letih 2024 in 2025.

Toča se v Sloveniji pojavlja vsako leto. Razvoj nevihtnih oblakov in morebiten pojav toče lahko spremljamo s pomočjo meteorološkega radarja. Nevihte na ozemlju, velikem okoli en kvadratni kilometer, se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, tiste z večjim obsegom pa enkrat vsakih nekaj let. Toča nastane v dveh do treh odstotkih teh neviht. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močen veter in intenzivne padavine. Tudi če bi bilo torej mogoče preprečiti nastanek toče, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v večini primerov naredijo največjo škodo.

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije se namenijo s proračunske postavke obramba pred točo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), če se izkaže tudi interes lokalnih skupnosti. Šteje se, da je interes lokalnih skupnosti izkazan, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključena vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.

MKGP prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, preostali del sredstev zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.