Državni sekretar Štucin in njegova gostiteljica Papadopoulou sta v pogovorih osrednjo pozornost namenila krepitvi političnega sodelovanja med državama ter izmenjavi stališč o aktualnih evropskih in zunanjepolitičnih temah. Poseben poudarek sta namenila regiji Zahodnega Balkana in njeni čimprejšnji evropski prihodnosti ter intenzivnejšem sodelovanju obeh držav v času dvoletnega nestalnega članstva Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN), tudi v luči kandidature Grčije za nestalno članstvo v tem organu v obdobju 2025-2026. 

Grčija je s svojim poznavanjem in razumevanjem aktualnega dogajanja v južni in vzhodni Evropi, Vzhodnem Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu pomembna sogovornica Slovenije. Sogovornika sta izmenjala stališča o trenutnem stanju razmer v državah Zahodnega Balkana in soglašala o nujnosti ohranitve širitvenega procesa visoko na agendi EU, saj le-ta predstavlja garancijo za mir, blaginjo in stabilnost regije. Izpostavila sta pomen enakih kriterijev in meril v kontekstu širitvenega procesa EU, in sicer tako do držav tako imenovanega vzhodnega tria (Ukrajina, Moldova in Gruzija) kot Zahodnega Balkana. Slovenija s severa in Grčija z juga aktivno spodbujata regionalno sodelovanje ne samo na Zahodnemu Balkanu, ampak tudi v Sredozemlju, vključno v okviru neformalne skupine EUMED.

Izmenjala sta tudi stališča o spremenjenih geopolitičnih razmer v svetu in iskanju poti za urejanje kriznih razmer v Ukrajini, Gazi in Rdečem morju. Obravnavala sta tudi odnose EU s tretjimi državami, vključno s Turčijo, ZDA in Kitajsko. Njuno glavno sporočilo konzultacij je bilo namenjeno rednemu dialogu med Slovenijo in Grčijo ter enotnemu, bolj aktivnemu pristopu Evropske unije do držav Zahodnega Balkana, kar je ključnega pomena za geostrateški položaj Evrope in širšo varnost ter stabilnost regije.