Skoči do osrednje vsebine

Srečanje z generalno sekretarko Alpske konvencije

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je srečal z generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj. Na polovici slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga Slovenija vodi pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, sta pregledala dosedanje opravljeno delo in naloge do zaključka predsedovanja.
udeleženci sestanka sedijo za mizo med pogovorom

Srečanje ministra Jožeta Novaka z generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj in predsedujočim Stalnemu odboru Alpske konvencije mag. Emilom Ferjančičem | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor

1 / 3

Smerkoljeva je pohvalila delo slovenske ekipe na vseh treh ključnih prednostnih nalogah dveletnega predsedovanja, ki se nanašajo na kakovost življenja v Alpah in pripravo poročila, na okoljsko izobraževanje in biotsko raznovrstnost gora.

Minister Jože Novak in generalna sekretarka Alenka Smerkolj sta govorila o  nalogah, ki Slovenijo še čakajo v okviru predsedovanja, pa tudi o konkretnih vidikih pomena Alpske konvencije za Slovenijo.

Konvencija o varstvu Alp oziroma Alpska konvencija je mednarodna pogodba, katere namen je zagotavljanje varstva in trajnostnega razvoja na območju Alp kot enega najpomembnejših evropskih in svetovnih naravnih območij. Pogodbenice konvencije so Avstrija, Evropska unija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica.

Moto slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji 2023–2024 Kakovostno življenje v Alpah za vse. S tem motom Slovenija vključuje alpske gorske skupnosti, alpsko biotsko raznovrstnost, pa tudi krajinsko pestrost ter vzgojo prihodnjih generacij z izkustvenim učenjem v naravi za obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.

Slovenija bo na ministrski konferenci 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju predsedovanje predala naslednji pogodbenici konvencije, to je Italiji.