Kaskada globalnih kriz in širjenje konfliktov po svetu krepita neenakosti v družbah in med njimi. Povečuje se število ljudi, ki živijo v ekstremni revščini, obenem pa je med njimi tudi vse večji delež žensk in deklic. Začaran krog revščine med ženskami in deklicami izhaja iz njihovega neenakega dostopa do kakovostnega izobraževanja, neenakih pogojev zaposlovanja kot tudi neenakega plačila za enako delo.

Po podatkih Svetovne banke imajo ženske po svetu pravno zagotovljenih samo 77 % pravic, ki jih imajo moški. Več kot polovica zaposlenih žensk po svetu dela v neformalnem gospodarstvu, pretežno v državah v razvoju. Globalno gledano je njihovo povprečno plačilo 20 % nižje od povprečnega plačila moških, v delovnem okolju so tudi bolj izpostavljene spolnemu nadlegovanju.

Ženske in deklice po svetu opravijo do trikrat več neplačanega dela kot moški in dečki. Denarna vrednost tega neplačanega dela je globalno ocenjena na 10,8 bilijona ameriških dolarjev, kar je trikratnik celotne vrednosti svetovne tehnološke industrije. To delo pa obenem ni izkazano z ekonomsko vrednostjo, saj ga ne vključujemo v kazalce kot je bruto domači proizvod.

Ženske so vse bolj zastopane na vodilnih položajih največjih svetovnih podjetij. Medtem ko je bilo leta 2014 med podjetji na seznamu največjih ameriških podjetij Fortune 500 le 5 % izvršnih direktoric, je ta delež do 2024 narasel na 10,4 %. S tem tempom žal o enakih možnostih na tem področju ne bo mogoče govoriti pred letom 2050. V tej luči so posebnega pomena prizadevanja za izboljšanje enakosti spolov v upravah podjetij v Evropski uniji.

Slovenija podpira delo mednarodnih in nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za pravice žensk in večjo družbeno enakost, saj imajo pomembno vlogo pri reševanju revščine in diskriminacije žensk in deklic. Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je področju enakosti spolov med leti 2010 – 2023 namenila približno 20 milijonov evrov. Z novimi Smernicami o vključevanju enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, sprejetimi maja 2023, se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 vsaj 85 % vseh projektov in programov vsebovalo aktivnosti, ki izboljšujejo položaj žensk in deklic in spodbujajo enakost spolov.

Slovenija podpira enako sodelovanje žensk na vseh ravneh odločanja v mednarodnih organizacijah. V tem duhu podpiramo pobudo Rotation for Equality za bolj uravnoteženo zastopanost žensk na vodilnih položajih v okviru Združenih narodov. V 79 letih obstoja namreč ta temeljna mednarodna organizacija še ni imela generalne sekretarke, med 78 predsedniki Generalne skupščine kot njenega osrednjega organa, pa so se doslej zvrstile le štiri ženske.

Kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov se Slovenija zavzema za celovito, enakovredno in učinkovito vključevanje žensk v prizadevanja za mir in varnost kot tudi za učinkovitejše odzivanje tega organa na spolno nasilje, povezano s konflikti. V sodelovanju z Ženskim mirovnim in humanitarnim skladom podpira delo voditeljic civilne družbe, ki delujejo v državah in okoljih, ki so jih prizadeli konflikti in krize. Preko Mednarodnega odbora Rdečega križa podpira prizadevanja za odpravo spolnega nasilja in nasilja zaradi spola v konfliktih in v kriznih razmerah ter pomoč preživelim.

Letošnji 8. marec je za Slovenijo posebno svečan, saj na današnji dan zaprisega prva slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve iskreno čestita mag. Beti Hohler in ji želi veliko uspeha v zahtevnih dolžnostih, ki so pred njo.