Na osrednjem nacionalnem strokovnem dogodku slovenske lesne industrije, ki je letos potekal na Gospodarskem razstavišču v sklopu sejma Dom, so poleg različnih okroglih miz, strokovnih predavanj in diskusij  potekala tudi mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme.

Lesno-predelovalna industrija je za Slovenijo izrednega strateškega pomena, saj po številu podjetij predstavlja okoli 12 odstotkov predelovalne industrije, letni prihodki v povprečju znašajo okoli 1,4 milijarde evrov, panoga pa v povprečju zaposluje dobrih 12.700 ljudi. Država si z različnimi aktivnostmi prizadeva, da bi lesno-predelovalna dejavnost do leta 2030 s tehnološko posodobitvijo izboljšala svojo konkurenčnost in predvsem povečala dodano vrednost lesnih izdelkov. Tudi z zagotovitvijo zadostnih količin lesnih asortimentov za predelavo lesa, novimi poslovnimi modeli in strateškimi partnerstvi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.

Uvodoma je udeležence pozdravil mag. Dejan Židan, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ki je pojasnil načrte države za spodbujanje lesno-predelovalne panoge. »Les je naravno bogastvo, ki ga še vedno ne izkoriščamo dovolj. Razmere se izboljšujejo, potrebno pa bo storiti več, tudi na področju izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Cilj vseh naših aktivnosti in prizadevanj je ustvariti ugodno poslovno okolje za lesno-predelovalna podjetja, tako da se bodo lahko pozitivni trendi v lesni industriji, ki se kažejo v zadnjih letih, še naprej nadaljevali. Verjamem, da bomo s sodelovanjem vseh deležnikov uspeli doseči, da bo slovenska industrija ponovno tako pomembna kot je bila pred tremi desetletji.«

Eva Knez, državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila pomen medsektorskega povezovanja, saj bosta po njeni oceni gozdarstvo in gozdno-lesni sektor prihodnje izzive lahko reševala le s tesnim sodelovanjem  in povezovanjem  med vsemi deležniki. »Gozdarstvo in lesno-predelovalna industrija lahko zagotovita zadostne količine lesa, da ga lahko industrija predela v izdelke z visoko dodano vrednostjo.«

Rok Capl, direktor SPIRIT Slovenija je izpostavil aktivnosti, ki jih agencija izvaja na področju promocije lesa in lesarskih poklicev ter pomoči podjetjem iz lesarske panoge pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. Posebej pa je izpostavil aktivnosti za mlade. »Zavedamo se pomena ozaveščanja mladih in promoviranja poklicev v lesno-predelovalni panogi: mladi so tisti, ki bodo s svojimi inovativnimi pristopi, z razvojem novih tehnologij na področju predelave lesa in iskanjem inovativnih načinov uporabe lesa omogočili dodaten zagon slovenski lesno-predelovalni panogi. Zato bomo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport tudi v prihodnje aktivni na tem področju.«

Udeležence sta nagovorila tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije.

Letošnji dogodek je ponudil podroben vpogled v aktualno dogajanje na najpomembnejših izvoznih trgih slovenske lesne panoge. Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je poudarila, da je Nemčija za Slovenijo najpomembnejša trgovinska partnerica, vendar pa se je obseg blagovne menjave, ki je lani znašal 14 milijard evrov, malce zmanjšal. Razlog je v tem, da se je nemško gospodarstvo lani znašlo v težavah, ob tem pa poudarila, da Nemčija pripravlja nekaj ukrepov, s katerimi bi negativno krivuljo obrnili navzgor, tudi z ukrepi za prehod v zeleno gospodarstvo.

Stanje lesno-predelovalne industrije v Avstriji, kamor še zmeraj odhaja prevelik delež slovenske hlodovine in lesa, je predstavil Wilhelm Nest, direktor Advantage Avstrija Ljubljana. Izpostavil je, da je tudi Avstrija lansko leto zaključila v recesiji, letos naj bi se razmere sicer popravile, še vedno pa bo inflacija višja kot v območju evra. Poudaril je tudi pomen sodelovanja med slovensko in avstrijsko lesno-predelovalno industrijo.

Pomen sodelovanja je poudaril tudi Giacomo Ricciotti, direktor italijanske agencije za promocijo v tujini in internacionalizacijo (ICE) ter je pojasnil, kakšne možnosti sodelovanja za Slovenijo so odprte na italijanskem trgu, kot enim izmed naših ključnih trgov lesne industrije. Omenil je, da je Slovenija peti največji izvoznik lesa v Italijo, italijanska podjetja pa 13. največji v Slovenijo ter dodal, da italijanska pohištvena industrija letno ustvari za skoraj 53 milijard evrov prihodkov, kar jo uvršča v svetovni vrh.

V nadaljevanju so bile predstavljene aktivnosti in razvojne spodbude za lesno panogo v letu 2024. Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je dejal, da bo ministrstvo letos znova izvedlo javne razpise za podporo lesarstvu, in sicer gre za kombinacijo že znanih ukrepov in novih. Skupno bo država za pomoč panogi preko ciljnih razpisov za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je približno 14 milijonov evrov iz evropskih sredstev.

Popoldanski del petih Dnevov slovenskega lesarstva se je nadaljeval s predstavitvami primerov razvoja novih lesnih materialov in inovativne uporabe lesa pri gradnji in obnovi objektov, kjer so s predstavitvami sodelovali gost iz tujine Pit Kuffer, arhitekt iz Luksemburga ter ugledni domači strokovnjaki, kot so Boštjan Lesar iz Biotehniške fakultete v Univerzi v Ljubljani, Bruno Dujič iz CBD, Boris Azinović iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Janko Trebše iz Marles Hiš, Martin Hladnik iz iQwood, Nataša Teraž iz podjetja Lumar ter Marko Vouk iz podjetja Stilles. Strokovnjaki in podjetniki so med drugim govorili o pravilni uporabi lesa in novih lesnih materialov v sodobnih objektih lesne gradnje, najnovejših tehnologijah, vgradnji lesa v javne stavbe in drugih inovativnih pristopih.

Izpostavljeno je bilo tudi strateško povezovanje podjetja Lumar, ki velja za pionirja na področju trajnostne montažne gradnje in podjetja iQwood, ki se je v svojih desetih letih obstoja posvečalo predvsem butični gradnji, s ciljem slovenski les v celoti obdelati doma in ga ponuditi kot končni izdelek na tržišču. Sodelovanje obeh družb pomeni tudi ponoven zagon slovenske lesno-predelovalne industrije, ki danes deluje po načelu izvoza hlodovine in uvoza polizdelkov. Sicer je podjetje Lumar Hiše tudi eden od ambasadorjev slovenskega gospodarstva nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva na tujih trgih I feel Slovenia. Green. Creative. Smart., ki jo od leta 2019 vodi SPIRIT Slovenija.

Dogodek je vsebinsko zaključila odprta razprava med raziskovalci, podjetji in dobavitelji tehnološke opreme o aktualnih izzivih razvoja v lesni in pohištveni panogi v luči sprememb v bolj krožno in trajnostno proizvodnjo. V razpravi so sodelovali priznani strokovnjaki Miha Humar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Bogdan Božac iz InnoRenew COE, Marko Krek iz podjetja KTP, Tamara Golmajer iz podjetja Intercet ter Rok Barbič, direktor podjetja Stilles.

Udeleženci razprave so se strinjali, da smo bili v zadnjem času priča pomembnim korakom v lesarski industriji, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju na vseh ključnih področjih - izdelkih, strojih in proizvodnji. Lesarstvo, tako v Sloveniji kot globalno, doživlja preporod, ki je rezultat več dejavnikov. Ozaveščanje o lesu kot okolju prijaznem materialu je povečalo zanimanje za njegovo uporabo, še posebej z razvojem modificiranega lesa in lesnih kompozitov. Poudarili so, da je nova generacija lesnih kompozitov omogočila razvoj sodobne in drzne lesne arhitekture, kar je odprlo vrata inovacijam in visoko dodani vrednosti v tem sektorju. Strinjali so se, da bo le z nadaljnjimi inovacijami, investicijami ter prilagodljivostjo na spreminjajoče se tržne pogoje in tehnološki napredek lesarska industrija ostala konkurenčna in trajnostna tudi v prihodnjih letih.

Posebno obogatitev letošnjega dogodka so predstavljali razstavljeni izdelki iz lesa študentov in dijakov Višje strokovne šole za les in oblikovanje - Lesarske šole, ki so bili na ogled ves čas trajanja dogodka in so poželi veliko navdušenje udeležencev.

V času dogodka so bila v živo in preko spleta izvedena tudi  mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme.

Dogodek sta skupaj pripravila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.