V sodelovanju s strokovnjaki, drugimi resorji in nevladnimi organizacijami je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo novo različico, ki prvič združuje tako področje nasilja v družini kot tudi nasilja nad ženskami.

Nasilje nad ženskami je pomembno zaznamovano s patriarhatom, z neenako delitvijo moči med spoloma, in ostaja eden od ključnih družbenih mehanizmov, s katerim so ženske prisiljene v podrejeni položaj v primerjavi z moškimi.

Večina najhujšega nasilja pri nas ne zgodi na ulici, ampak doma - ravno tam, kjer bi morali biti najvarnejši. Intimno partnersko nasilje se v veliki večini, preko 90 odstotkov, dogaja nad ženskami. Po podatkih nacionalne raziskave je kar vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila.

Še posebej zaskrbljujoče je, kadar je v družini, v kateri se izvaja nasilje, prisoten otrok. Otroci dobro vedo, kdaj se dogaja nasilje, in za nasilje med staršema pogosto krivijo sebe. Po Zakonu o preprečevanju nasilja (ZPND) je otrok žrtev nasilja tudi, če je “zgolj” prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

V resoluciji smo zato poseben poudarek namenili:

• krepitvi strokovne usposobljenosti vseh, ki delajo na področju nasilja: policije, sodstva, socialnih služb, psihologov, sodnih izvedencev in drugih;
• zagotovitvi supervizije in oziroma ali intervizije oziroma strokovne psihološke pomoči strokovnim delavcem oziroma strokovnjakom, ki delajo na področju nasilja;
• ozaveščanju in izobraževanju otrok, staršev in širše javnosti - tudi ozaveščanje in izobraževanje predstavnikov medijev glede poročanja o problematiki nasilja v družini in nasilja nad ženskami;
• uvedbi prvega brezplačnega pravnega nasveta za žrtve nasilja v družini, ki je bil v preteklosti že urejen znotraj Zakona o brezplačni pravni pomoči;
• razpršitvi in krepitvi mreže socialnovarstvenih ter drugih programov za žrtve nasilja in povzročitelje, razvoju specializiranih programov in krepitvi nekaterih socialnovarstvenih storitev;
• zagotovitvi geografsko razpršenih nujnih bivalnih enot, namenjenih postopnemu osamosvajanju in prilagajanju žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami na samostojno življenje, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb žrtev nasilja v družini;
• vzpostavitvi stalnega medresorskega delovnega telesa za obravnavo problematike nasilja v družini ter nasilja nad ženskami ter redne konzultacije;
• izboljšanju odzivanja prvih posredovalcev na težje oblike nasilja v družini.

Določanje stikov ter varstva in vzgoje glede otrok mora potekati na način, da ne ogrozi pravic in varnosti žrtve nasilja v družini ali otroka.

Večji del resolucije je namenjen zaščiti žrtev nasilja v okviru družinske zakonodaje. Strokovna skupina Sveta Evrope GREVIO, ki je zadolžena za spremljanje Istanbulske konvencije v posamičnih državah namreč Slovenijo opozarja, da Istanbulska konvencija v 31. členu določa, da mora določanje stikov ter varstva in vzgoje za otroke potekati na način, da nikakor ne ogrozi pravic in varnosti žrtve nasilja v družini ali otroka.

Zato se v resoluciji predlaga:

• preučitev možnosti vključitve dodatnih zaščitnih ukrepov za žrtve nasilja v družini s področja Družinskega zakonika (na primer stiki, varstvo in vzgoja, obravnava na centrih za socialno delo in drugih institucijah, preživnina);
• priprava smernic za stike pod nadzorom v primerih nasilja v družini, ki bodo poenotile prakso izvajanja tovrstnih stikov;
• v ustreznih predpisih določiti prepoved izvajanja stikov pod nadzorom v primerih, ko je izrečena prepoved približevanja;
• preuči se možnost spremembe zakonodaje v zvezi z določitvijo, da se v primeru nasilja v družini ne odloča o zaupanju otrok v skupno varstvo in vzgojo ter možnost izboljšanja sistemske ureditve v zvezi z zagotovitvijo največje koristi otrok v postopkih odločanja o varstvu in vzgoji;
• preuči se možnost spremembe zakonodaje, po kateri bi se drugemu staršu (brez odločbe sodišča) omogočilo samostojno odločanje o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (na primer izbira šole oziroma vrtca, prijava bivališča, izdelava osebnih dokumentov).

Vlada Republike Slovenije je besedilo Predloga resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 posredovala v sprejetje Državnemu zboru.