V okviru zakonodajnih posvetovanj so ministri podali usmeritev za nadaljnje oblikovanje predloga uredbe o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Cilj predloga je izboljšati plačilno disciplino vseh zadevnih akterjev in zaščititi podjetja pred negativnimi učinki zamud pri plačilih. Slovenija te cilje podpira. Strinja se, da je potrebno na ravni EU ukrepati učinkoviteje, da bi zmanjšali zamude pri plačilih in tako omogočili predvsem malim in srednje velikim podjetjem redne predvidljive denarne tokove.

Minister Han je izpostavil pomembnost spoštovanja plačilnih rokov za zagotavljanje likvidnosti in da je ukrepanje nujno: »Vendar pa morajo biti pravila v težkih časih takšna, da gospodarstva ne bodo omejevala, ampak mu pomagala. Predlagani 30-dnevni najdaljši možni plačilni rok v gospodarskih pogodbah bi tako lahko nesorazmerno posegel v pogodbeno svobodo. Prav tako se bojimo, da bi vzpostavitev izvršilnih organov v državah članicah, ki jo predlaga Komisija, prinesla podvajanje dela in pristojnosti sodišč ter veliko stroškovno obremenitev za države članice, zato bo treba poiskati ustreznejše rešitve.«

Komisar Breton je ministrom predstavil letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2024. Poročilo preko kazalnikov analizira stanje na notranjem trgu in prikazuje, kako se odvijajo prizadevanja EU za konkurenčnost na izbranih področjih. Poročilo poudarja, da je enotni trg EU eno največjih povezanih tržnih območij na svetu. Gospodarstvo EU spodbuja z velikim naborom povpraševanja, raznolikimi dobavnimi viri, priložnostmi za inovacije. Omogoča povečanje proizvodnje, trdne socialne pravice in poštene delovne pogoje, hkrati pa deluje kot geopolitični vzvod. Vendar pa poročilo hkrati izpostavlja potrebo po zmanjšanju upravnega bremena za podjetja in večji poudarek na izvrševanju pravil.

»Letno poročilo o notranjem trgu in konkurenčnosti je eno pomembnejših političnih poročil in dobra osnova za nadaljnjo krepitev EU. Dobro delovanje notranjega trga je ključno za ohranjanje konkurenčnosti, še vedno pa so na njem prisotne številne ovire,« je povedal minister Han. Te je mogoče identificirati predvsem na področju storitev, kot izredno pomembna pa je bila izpostavljena tudi standardizacija. »Zavedati se moramo, da je enotni trg ključen tudi za gospodarsko varnost EU. Predstavlja jedro za vzpostavitev strateške avtonomije, medtem ko ostaja odprt in zanimiv za preostali svet,« je še poudaril minister Han. Minister se je v med drugim zahvalil komisiji, da je dala priložnost državam Zahodnega Balkana za pripravo na vstop na notranji trg. Pohvalil je tudi delo Skupine za izvrševanje pravil na notranjem trgu (angleško The Single Market Enforcement Taskforce - SMET), ki pa je ne smemo preveč obremeniti.

V okviru točke »Razno« je belgijsko predsedstvo podalo informacijo o aktualnih zakonodajnih predlogih, skupaj s Komisijo je predstavilo tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi sklepov Sveta o Evropski agendi za turizem 2030. Na zahtevo nemške in nizozemske delegacije je bila obravnavana posodobljena strategija za pomorski sektor na evropski ravni. Francoska delegacija je izpostavila potrebo po razpravi in razmisleku o ambiciozni evropski strategiji za reševanje pomanjkanja zdravil. Na zahtevo švedske delegacije je bila opravljena razprava na temo državne pomoči in dolgoročne konkurenčnosti.  

Na delovnem kosilu je bila razprava ministrov osredotočena na bodočo industrijsko politiko. »EU potrebuje novo industrijsko politiko, da zadovolji nove strateške potrebe in se usposobi za zmanjšanje razkoraka z zahtevno globalno konkurenco. Ta mora posebno pozornost namenjati sektorjem, kjer ima EU konkurenčno prednost ter kjer obstajajo potenciali rasti. Pri tem imajo pomembno vlogo vesoljski sektor, digitalne tehnologije, farmacevtska industrija in biotehnologija,« je izpostavil minister in dodal: »Druga smer politike pa mora biti usmerjena na področja, ki terjajo pozornost gospodarske varnosti in bodo prispevala k neodvisnosti EU.« Izmenjava mnenj bo prispevala k prihajajočim sklepom Sveta, ki jih pripravlja belgijsko predsedstvo. Ti sklepi Sveta o prihodnosti industrijske politike EU bodo služili kot gradniki za celovit okvir za industrijsko politiko EU in v zvezi s tem zagotovili smernice naslednji Evropski komisiji.