Na seji je predstavnik Ljubljanskih mlekarn Anton Jakljevič predstavil stanje na trgu ekološkega mleka in mlečnih izdelkov v Evropi in Sloveniji. Dotaknil se je prireje in predelave ekološkega mleka, ki rasteta. Prav tako je člane seznanil s premijami in izzivi, s katerimi se spoprijemajo, z njihovim programom ponudbe bioloških izdelkov in odkupom ekološkega mleka ter podal predloge za povečanje potrošnje ekološkega mleka v Sloveniji. Povedal je, da si v podjetju želijo, da bi potrošniki bolje prepoznali prednosti, ki jih prinaša ekološko pridelana hrana.

Svoje izkušnje iz pridelave ekološkega mleka v praksi je prestavil Matic Miklič s Farme Prestranek. Z udeleženci sveta je delil stanje na njihovem kmetijskem gospodarstvu in izzive, s katerimi se srečujejo na kmetiji, ter na podlagi lastnih izkušenj podal predloge za izboljšavo. Med drugim je opozoril na visoke stroške energentov in drugega materiala, ki je potreben za pridelavo in rejo, ter na nizko odkupno ceno v primerjavi s stroški, ki jih nosi kmetija. Hkrati je poudaril, kako pomemben je kakovosten prenos znanja od stroke do kmeta in med kmeti.  

Sledila je predstavitev ekološkega kmetovanja na vodovarstvenih območjih kot metode za izboljšanje kakovosti vode, ki jo je pripravila dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Povzela je stanje kmetijskih obdelovalnih površin na vodovarstvenih območjih v Sloveniji, ki obsegajo 17 % površine. Od tega je več kot 81.400 ha na kmetijskih obdelovalnih površinah, pri čemer se ekološko obdeluje le 11,4 % teh površin. Predstavila je analizo kakovosti pitne vode v RS in opisala, kako bi lahko z ekološkim načinom kmetovanja na teh območjih zmanjšali problem s kakovostjo pitne vode.

Na koncu so predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelujoče seznanili s pripravljenimi predlogi sprememb za bolj ciljne podpore ekološki pridelavi iz naslova Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027.

Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternelj (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Kastelic (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije), Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije), Rok Mihelič (Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo) in Maja Kolar (Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj).