Skoči do osrednje vsebine

Zahteva za dostavo dokumentacije parlamentarni preiskovalni komisiji

Glede na izjave poslanke Mojce Šetinc Pašek o aktivnosti Finančne uprave glede priprave dokumentacije preiskovalni komisiji objavljamo zahtevo, ki jo je preiskovalna komisija posredovala Finančni upravi. Gre za podatke 19. davčnih zavezancev (pravnih oseb) in 7. fizičnih oseb, ki so bili zakoniti zastopniki podjetij. V delu zakonitih zastopnikov smo podatke, ker gre za osebne podatke, zakrili.

Finančna uprava je pri pripravi dokumentacije za to preiskovalno komisijo ravnala povsem enako kot v vseh dosedanjih primerih, ko je prejela zahtevo preiskovalnih komisij in pri tem upoštevala postavljen rok.

V izjavah poslanke torej gre za vprašanje ali je preiskovalna komisija v svoji zahtevi, ki jo je podpisala poslanka sama, presegla svoj mandat in od Finančne uprave zahtevala preobsežno dokumentacijo in ali osebe, ki so se z dokumentacijo seznanile, upoštevajo določbe o davčni tajnosti.

Kot je razvidno iz zahteve, ki jo je podpisala poslanka Mojca Šetinc Pašek:

Zahteva ne omejuje obsega dokumentacije niti časovnega obdobja

Parlamentarna komisija bi morala sama omejiti obseg zahtevane dokumentacije. Finančna uprava nima pristojnosti, da sama omeji obseg oziroma presoja, katere dokumente bo in katere ne bo posredovala.

Ne glede na to, da zahteva ni podrobneje definirala niti časovnega obdobja niti obsega zahtevane dokumentacije, je Finančna uprava v konkretnem primeru z dodatnim poizvedovanjem pri komisiji pridobila natančnejše informacije glede zahtevanih podatkov.  

Predstavnik komisije je tako naknadno opredelil, da se zahteva na naša na zaključene postopke nadzora (inšpekcija, preiskave, nadzori v kontroli) v obdobju od 13. marca 2020 do vključno 30. junija 2022. O nadaljnjem usklajevanju je bila tedanja predsednica komisije seznanjena.

V zvezi s tem je potrebno pojasniti, da  dokumentacija, ki je zbrana v okviru posameznega postopka nadzora, lahko sega izven tega obdobja, saj je pomembna za sprejem odločitve v postopku, ki se je zaključil v tem obdobju. Navedeno pojasni, zakaj je med dokumentacijo lahko tudi gradivo, ki je starejše.  

Zahteva posebej omenja konkreten primer, ki ga Finančna uprava vodi pod številko 0612-103/2020

Finančna uprava je v zvezi s tem pripravila dokumentacijo, ki jo vodi v omenjeni zadevi, na enak način, kot tudi v ostalih primerih. Pri tem se ne sprašuje, zakaj je zahteva posebej izpostavila prav ta primer. Razlogi zakaj, so znani preiskovalni komisiji, torej tudi poslanki.

Finančna uprava pripravi zahtevano dokumentacijo in jo dostavi skladno z zahtevo

Glede na to, da je šlo za obsežno dokumentacijo in je v zahtevi navedeno, da gradivo dostavimo v kolikor je možno in izvedljivo v 15 dneh, je Finančna uprava bila v dogovoru s predstavnikom preiskovalne komisije. Ta je potrdil obseg zahtevane dokumentacije, sprejet je bil tudi dogovor, da bo Finančna uprava dokumentacijo posredovala in do gradiva ne bo dostopal zunanji sodelavec preiskovalne komisije.

Finančna uprava ima za pripravo dokumentacijo preiskovalne komisije že vpeljan način priprave,  saj je pri tem potrebno sledili kratkim rokom, ki jih določi komisija. Način, da se z dokumentacijo seznani zunanji sodelavec preiskovalne komisije, ni pogost in za Finančno upravo ne pomeni administrativne razbremenitve, saj je dokumentacijo prav tako potrebno predhodno zbrati in pripraviti za vpogled.

Varovanje davčne tajnosti

Kot je razvidno tudi iz zahteve, se dokumentacija, ki je predmet varstva podatkov po področnih predpisih, ustrezno označi in se na to dejstvo posebej opozori v spremnem dopisu. Finančna uprava je tudi tokrat na obveznost varovanja davčne tajnosti, kot to tudi sicer pri posredovanju dokumentaciji preiskovalni komisiji, posebej opozorila.

Zakon o davčnem postopku vsebuje posebne določbe glede davčne tajnosti, vključno z določbami, kako je potrebno ravnati s podatki, ki se štejejo za davčno tajnost, pridobljenimi iz evidenc in registrov davčnih organov, kot kazenske določbe, če pride do razkritja davčne tajnosti.