Letošnja osrednja tema zasedanja UNEA6 je bila multilateralizem kot orodje za reševanje in soočanje s podnebnimi spremembami, izgubo biodiverzitete, onesnaževanjem in odpadki.

Slovenija oziroma Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju s Sekretariatom Vodne konvencije organiziralo stranski dogodek z naslovom Transboundary Ecosystem Restoration: Key to Addressing the Planetary Crises, ki je obravnaval, kot pove ime,  pomen čezmejnih obnov ekosistemov v reševanju izzivov globalne okoljske krize (podnebnih sprememb, izgube biodiverzitete in onesnaženja) na pomen Vodne in Ramsarske konvencije v zagotavljanju orodij, smernic in ekspertiz v teh prizadevanjih, ter na povezave med čezmejnim prilagajanjem in vse bolj uveljavljenim pristopom od izvira do morja.

Cilji stranskega dogodka so bili med drugim predstaviti pomen čezmejnega upravljanja in obnov ekosistemov za trajnostni razvoj, soočanje s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaženje ter za izboljšanje podnebne odpornosti, ob tem pa okrepiti razumevanje aktivnosti Vodne in Ramsarske konvencije v čezmejnem povezovanju. Slovenski dogodek je bil razdeljen na visoki segment in panelno razpravo. V visokem segmentu sta nastopila državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl ter Tatiana Molcean, izvršna sekretarka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE).

“Slovenija se pridružuje globalnim prizadevanjem pri spopadanju s planetarno krizo. Pri tem so nam naravni viri, s katerimi razpolagamo in izjemna biotska pestrost naše države v dodatno vzpodbudo za našo aktivno vlogo in podporo mednarodnim pogodbam, zavezam in konvencijam, kot so Konvencija o podnebnih spremembah, Konvencija o biotski raznovrstnosti, Vodna konvencija in Ramsarska konvencija,” je v uvodu stranskega dogodka poudaril državni sekretar Vajgl. Ob tem je izpostavil, da »je Slovenija skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del prvega UNESCO čezmejnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, ki se razprostira kar na 950 tisoč hektarih površine, v okviru aktivnosti Vodne in Barcelonske konvencije pa tudi aktivno prispeva k razvoju pristopa »od izvira do morja«, pomembnega orodja za čezmejno obnovo ekosistemov.«

Slovenija je za panelno razpravo uspela zagotoviti visoke predstavnice in predstavnike držav, institucij in konvencij: Musonda Mumba, generalna sekretarka Konvencije o varstvu mokrišč (RAMSAR Convention), veleposlanica Giovanna Valvedre Stark, stalna predstavnica Costa Rice pri Združenih narodih v Keniji, Bruno Pozzi, namestnik direktorja Divizije ekosistemi Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), Luther Bois Anukur, regionalni direktor Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) za vzhodno in južno Afriko ter dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje.Si. Razpravo je kot član slovenske delegacije in podpredsedujoči Vodni konvenciji moderiral dr. Aleš Bizjak iz Ministrstva za naravne vire in prostor. 

Slovenskega dogodka se je udeležilo okoli 50 predstavnikov držav, konvencij in institucij iz vsega sveta. Zaključki stranskega dogodka, predvsem o vzročni in vsebinski povezanosti komponent planetarne krize, o pomenu okoljskega multilateralizma in čezmejnega sodelovanja držav na vseh ravneh, strokovni, administrativni in politični, nujnega skupnega delovanja in iskanja sinergij v aktivnostih konvencij so potrditev aktualnih čezmejnih praks in aktivnosti Slovenije in tudi usmeritev slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji, ki lahko hkrati služijo kot nadgradnja obeh procesov.

Gre za nadaljevanje slovenskih aktivnosti v okviru mednarodnih dogodkov zadnjih dveh let, usmerjenih v promocijo čezmejnih aktivnosti in dosežkov Slovenije ter organizacijo in programsko pripravo 10. zasedanja pogodbenic Vodne konvencije oktobra 2024 ter predsedovanje Slovenije konvenciji v obdobju 2024–2027.