Kaj je javna domena?

Koncept prehoda v javno domeno se nanaša na status pravic intelektualne lastnine, ki so potekle ali bile opuščene. To pomeni, da te stvaritve oziroma dela niso več varovana s pravico intelektualne lastnine, kar omogoča javnosti, da jih prosto uporablja, razmnožuje in predeluje, ne da bi bilo treba pridobiti dovoljenje avtorja ali mu plačati nadomestilo za uporabo.

Trajanje varstva avtorskih pravic

Trajanje avtorske pravice se razlikuje po svetu. V Evropski uniji običajno velja tekom življenja avtorja in 70 let po njegovi smrti. V Združenih državah Amerike pa je trajanje varstva avtorske pravice odvisno od več dejavnikov, vključno z datumom prve objave.

Ne glede na to pa dela, ustvarjena po 1. januarju 1978, prav tako varuje avtorska pravica pod enakimi pogoji kot v EU, medtem ko dela, objavljena pred tem datumom, anonimna dela ali psevdonimna dela, uživajo varstvo avtorskih pravic, ki traja 95 let od leta prve objave.

Te razlike prinašajo zanimiv kontrast in vplivajo na dostopnost določenih del v različnih regijah sveta. Knjiga Georgea Orwella »1984« je na primer postala javna domena v Združenem kraljestvu in EU leta 2021 (70 let po avtorjevi smrti), v ZDA pa  bo šele leta 2044 (95 let po objavi).

Kaj je dovoljeno v javni domeni?

Dela, ki so v javni domeni, so na voljo za različne namene, vključno z reprodukcijo, distribucijo, prilagajanjem in komercialnim izkoriščanjem. To pomeni, da imajo posamezniki in organizacije pravico vključiti elemente teh del v svoje lastne stvaritve, ne da bi za to potrebovali dovoljenje ali plačilo nadomestil.

To je priložnost za ustvarjalce, da izkoristijo kulturno dediščino in jo vključijo v svoje nove stvaritve. Leta 2022 je na primer knjiga »Medvedek Pu« A. A. Milnea postala javna domena, kar je spodbudilo nastanek grozljivke »Medvedek Pu: Kri in med«, posnete po tem znamenitem liku, ki je bila na sporedu lani.

Povečanje ustvarjalnosti z uporabo javno dostopnih umetniških del

Prehod umetniških del v javno domeno lahko poveča ustvarjalnost in inovacije. S tem se odpravljajo pravne ovire in omogoča neomejen dostop do kulturne dediščine, kar spodbuja ustvarjalce, da poiščejo navdih v preteklosti, ustvarjajo nove stvaritve na podlagi obstoječih del in starim umetninam vdahnejo novo življenje.

Vstop umetniških del v javno domeno predstavlja pomemben korak v smeri širjenja kulturne dediščine in spodbujanja ustvarjalnosti. Z odprtjem dostopa do teh del se ustvarjajo nove priložnosti za inovativnost in ustvarjalnost v prihodnosti.

Pravne omejitve

Poleg avtorskih pravic pa lahko uporabo umetniških del v javni lasti omejujejo tudi druge pravne omejitve, na primer tiste, ki jih določajo zakoni o kulturni dediščini v državah, kot sta Italija in Grčija. Ti zakoni pogosto zahtevajo predhodno soglasje in plačilo pristojbin za določeno uporabo gradiv kulturne dediščine, tudi če so ta v javni lasti.

Galerija Uffizi se je na primer znašla na naslovnicah časopisov, ko je sprožila sodni postopek proti francoskemu oblikovalcu Jeanu Paulu Gaultierju zaradi nedovoljene reprodukcije Botticellijeve Venere na modnih oblačilih. To kaže, kako se italijanski zakoni o kulturni dediščini uporabljajo za zaščito umetniških del v javni lasti pred nepooblaščenim komercialnim izkoriščanjem.

Čeprav torej reprodukcija lahko spada v javno last, lahko za upodobljeno delo veljajo dodatne pravice ali obveznosti, ki ovirajo njegovo neomejeno uporabo. Poleg tega lahko na dostopnost in uporabo teh umetniških del vplivajo tudi premisleki, kot so moralne pravice ali pogodbeni sporazumi.

Umetniška dela, ki letos vstopajo v javno domeno

Disneyjevi prvi podobi Miki in Mini Miška iz zvočne risanke »Parnik Vili« (angleško Steamboat Willie) sta med znanimi liki, ki so letos, po 95 letih veljavnosti avtorskih pravic, postali javna domena. Kljub temu so sodobnejše različice Mikija še vedno zaščitene z avtorskimi pravicami.

Tudi drugi znani ameriški filmi, knjige, glasba in liki iz leta 1928 so zdaj na voljo javnosti za uporabo, med bolj znanimi so »Cirkus«, nemi komični film Charlieja Chaplina, »Skrivnost modrega vlaka« Agathe Christie in »Ljubimec lady Chatterley« D. H. Lawrencea.

Ob tem je treba opozoriti, da lahko še vedno veljajo vse druge obstoječe pravice intelektualne lastnine. V primeru Miki Miške je Disney še vedno lastnik znamke, s katero se podjetje identificira, zaradi česar še vedno obstajajo omejitve pri uporabi in predelavi podobe Miki Miške.

Prihodnje leto se bo mornar Popaj pridružil številnim znanim likom, ki bodo postali brezplačne za javno uporabo, skupaj s sliko belgijskega nadrealističnega slikarja Reneja Magritta »Varljivost podob« (bolj znano kot »To ni pipa«, izvirno »Ceci n'est pas une pipe«).

Vloga EUIPO pri avtorskih pravicah

EUIPO ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa do avtorsko varovanih del, ki niso več dostopna na trgu. EUIPO je vzpostavil portal za takšna dela. Ta vključujejo različne oblike umetniških del, kot so literatura, avdiovizualna dela, glasbeni posnetki, fotografije in edinstvena umetniška dela.

Portal služi kot javno dostopna centralizirana platforma, na kateri ustanove kulturne dediščine objavljajo informacije o namenih, ki niso več namenjeni trgovanju. Zlasti zagovarja načelo, da morajo dela v javni domeni ostati v javni domeni tudi po digitalizaciji. To velja za vse vrste vsebin, ne le za fotografije. Poleg tega ponuja imetnikom pravic, kot so založniki, možnost izstopa, ki jim omogoča, da svoja dela po želji umaknejo iz sistema.

Ta pobuda odpira nove možnosti za digitalizacijo in izmenjavo evropske kulturne dediščine, izboljšuje dostopnost in ohranja dragocene umetniške stvaritve za prihodnje generacije.

Povzeto po: Avtorske pravice: Umetniška dela, ki bodo leta 2024 postala javna lastnina (članek EUIPO v angleščini)