Izdana Uredba o izvajanju podintervencije podpora za ustanovitev in začetno delovanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju podintervencije podpora za ustanovitev in začetno delovanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljevanju uredba) in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uredba ureja izvajanje podinterevcije, ki je namenjena podpori za ustanovitev in začetno delovanje skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev za skupno trženje na področju kmetijstva in gozdarstva ter podpori za ustanovitev in začetno delovanje skupin za izvajanje shem kakovosti in skupin izvajalcev iz 36. člena uredbe EU 2018/848.

Uredba bo novoustanovljenim organizacijam in skupinam proizvajalcev omogočala prejem podpore za lažje začetno delovanje. Za ta namen uredba predvideva podporo, ki jo pravna oseba prejema za prvih pet koledarskih let od dneva priznanja in se izračuna na podlagi letnega prometa oziroma prihodkov od prodanih proizvodov, za katere je prejela priznanje. Prvo leto je upravičenec upravičen do 10 % predvidenih prihodkov od prodaje, kar se izračuna kot vrednost tržne proizvodnje. Podpora se vsako leto linearno znižuje in v zadnjem letu znaša 6 % prihodkov od prodaje. Najvišja stopnja podpore je ne glede na delež podpore lahko za organizacije proizvajalcev največ 50.000 evrov letno in največ 25.000 evrov za skupine proizvajalcev.

Cilj je povečati povezanost in tržno usmerjenost v kmetijskem in gozdarskem sektorju z organizacijo prodaje in skupnim nastopom na trgu. Povezanost primarnih proizvajalcev bo posredno vplivala na dohodkovno uspešnost posameznega člana skupine, kar bo imelo neposredni vpliv na trajnostno proizvodnjo hrane in vzpostavitev lokalnih trgov. 

Sprejet Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023

Vlada je izdala Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023.

Ta odlok določa nujno finančno pomoč za odpravo premoženjska škode na kmetijskih zemljiščih, kmečkih in poslovnih stavbah v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije z dne 15. decembra 2023 o zagotavljanju nujne finančne pomoči v kmetijskih sektorjih, ki so jih prizadele naravne nesreče v Grčiji in Sloveniji.

Osnova za oblikovanje ukrepa finančne pomoči je pregled prijavljene in ocenjene škode s strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:  

• je v letu 2023 oddal zbirno vlogo v skladu uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023,
• je v letu 2022 dosegel vsaj 100.000 eurov standardnega prihodka iz zakona, ki ureja kmetijstvo,
• je utrpel škodo, ki presega 30 % standardnega prihodka iz zakona, ki ureja kmetijstvo, ki ga je njegovo kmetijsko gospodarstvo doseglo v letu 2022,
• je na dan 4. avgusta 2023 vpisan kot nosilec v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) iz zakona, ki ureja kmetijstvo,
• škoda, nastala na kmečkih ali poslovnih stavbah in na kmetijskih zemljiščih, je vpisana v elektronsko zbirko podatkov AJDA,
• ima za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Za finančno pomoč po tem odloku se zagotovijo sredstva v višini 8,5 milijona evrov iz naslova Evropske unije.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo pred izvedbo plačil opravila pregled zneskov pomoči, ki so jih upravičenci že prejeli iz naslova zavarovanj, zakona, ki ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, odloka, ki ureja zagotavljanje nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode po poplavah, iz naslova proračuna lokalnih skupnosti in ocenjeno vrednostjo nepremičnine s kmečko oziroma poslovno stavbo za odstranitev iz 151.a člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. V primeru prejetih sredstev iz citiranih virov se pomoč, ki bo izplačana v skladu s predlogom odloka, ustrezno zniža.

Mnenje Vlade glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali

Vlada je sprejela mnenje glede predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali po skrajšanem postopku, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada predloga ne podpira in bo sprejeto mnenje poslala Državnemu zboru.

Predlog zakona spreminja in dopolnjuje oktobra 2023 sprejeto novelo Zakona o zaščiti živali, ki je uvedla več sprememb. Privezovanje psov je bilo s to novelo odpravljeno, predlog za ponovno uvedbo možnosti privezovanja psov pa bi predstavljala znižanje standarda glede zaščite živali in ne prinaša koristi k dobrobiti psov.

V primeru odvzetih živali se naloge prehodnega hleva, ki ga je vlada uvedla z zadnjo novelo zakona, v predlogu skupine poslank in poslancev predvidene le za kmetijsko gospodarstvo in zbirne centre. Udejstvovanje nevladnih organizacij v postopkih oskrbe odvzetih živali je iz predloga izključeno. Omejitev le na določene gospodarske subjekte bi predstavljala omejitev z vidika, da gre za pomoč živalim tudi ali predvsem v okviru prostovoljnega udejstvovanja v okviru neprofitnih in prostovoljnih organizacij.

Predlog predvideva črtanje določb glede instituta kvalificiranega prijavitelja, ki so predmet ustavne presoje, zato je treba počakati na odločbo Ustavnega sodišča.

Prav tako je predmet ustavne presoje določba iz 43. člena Zakona o zaščiti živali, da se višek kupnine prodanih trajno odvzetih živali nameni za izvajanje skrbi za živali ali oskrbo trajno odvzetih rejnih živali. Predlagana sprememba, ki uvaja povrnitev viška kupnine dosedanjemu skrbniku živali, ki je z živaljo grobo ravnal in jo mučil, po mnenju vlade ni zadostna sankcija za kršitelja.

Skupina poslank in poslancev predlaga tudi črtanje določbe glede uvedbe videonadzora v klavnicah. Po mnenju vlade je treba v postopkih odvzema življenja čim bolj olajšati neizogibno trpljenje živali, med drugim tudi z vzvodom dodatne kontrole, kot je možnost uvedbe videonadzora.

Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku.

Z novelo Zakona o agrarnih skupnosti se spreminjata dva roka, in sicer:

• Rok za registracijo agrarnih skupnosti, ki niso bile registrirane po zakonu in so bile vzpostavljene in organizirane na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) oziroma, ki jim po drugi svetovni vojni ni bilo odvzeto premoženje ali jim je bilo odvzeto delno, se podaljšuje na osem let (do 13. aprila 2030).
• Rok za neodplačni prenos lastništva države na ostale člane agrarnih skupnosti se podaljša na pet let (do 13. aprila 2027).

Imenovanje direktorja Zavoda za ribištvo

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Matevža Podjeda za direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije za mandatno dobo 4 let, in sicer od 30. 3. 2024 do 29. 3. 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Vladi, da za položaj direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije imenuje Matevža Podjeda za mandatno dobo štirih let. Matevž Podjed je univ. dipl. sociolog z 10-letnimi delovnimi izkušnjami pri vodenju javnega zavoda Notranjski park.

Predlagani kandidat izpolnjuje formalne pogoje, ima ustrezne delovne izkušnje in je bil s strani razpisne komisije ocenjen za primernega kandidata za imenovanje na delovno mesto direktor/direktorica zavoda za ribištvo Slovenije.

Sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje masnega toka porekla mesa

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za pripravo strokovnih izhodišč za normativno ureditev in vzpostavitev elektronskega informacijskega sistema za spremljanje masnega toka porekla mesa. Z ustanovitvijo delovne skupine je izpolnjena tudi stavkovna zahteva kmetijskih organizacij.

Leta 2022 sprejeti Pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso je uvedel obvezno zagotavljanje sledljivosti nepredpakiranega mesa tudi po poreklu. Pred sprejetjem tega pravilnika se je masni tok živil spremljal le glede na kategorijo in vrsto živila.  

Zahteva za vključitev informacije o poreklu živila na spremni dokument oziroma račun velja za celotno verigo (od pridelovalca, predelovalca, distributerja do končnega potrošnika). Vključitev celotne verige je pomembna tudi s stališča enakomerne porazdelitve bremena med vse vključene deležnike.

V sistem sledljivosti porekla mesa so se vključile kategorije živil, kjer zakonodaja že zahteva obvezno označevanje porekla: svinjsko meso, govedina, perutnina in meso drobnice. Pereča je predvsem problematika na področju svinjskega mesa, saj shema Izbrana kakovost Slovenije še ni v celoti zaživela v praksi. Pravilnik vključuje tudi izjemo glede označevanja, če se meso označuje v okviru sheme Izbrana kakovost.

V nadaljevanju je bil dosežen dogovor z deležniki preskrbe s svežim mesom, da se za namen preučitve možnosti vzpostavitve elektronskega informacijskega sistema za spremljanje masnega toka porekla mesa vzpostavi medresorska skupina, ki bo pripravila strokovna izhodišča.

Z ustanovitvijo delovne skupine za vzpostavitev informacijskega sistema je izpolnjena stavkovna zahteva kmetijskih organizacij, ki so v skupino imenovale svoje predstavnike.