Projekt NAMIRS, sofinanciran iz sredstev mehanizma Unije na področju Civilne zaščite, je od marca 2022 do februarja 2024 izvajalo šest projektnih partnerjev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. V projektu smo sodelovali s ciljem zagotoviti neposredno komunikacijo in usklajeno koordinacijo med vsemi tremi državami ter s ciljem oblikovanja skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje ob onesnaženjih v severnem Jadranu ter izdelati smernice za pripravo "Podregionalnega načrta ukrepov za preprečevanje velikega onesnaženja Jadranskega morja, za pripravljenost in odzivanje nanj."

Načrtovane aktivnosti in cilji projekta, ki so bili v celoti doseženi:

• izdelana je bila ocene okoljskih tveganj v severnem Jadranu, zlasti za občutljiva morska in obalna območja,
• izdelan je bil popis obstoječih enot in služb ter opreme za odziv ob nesrečah na morju v vseh treh državah,
• pripravljene so bile smernic za prenovo Podregionalnega načrta za preprečevanje, pripravljenost in odziv na nesreče na morju v severnem Jadranu (vključuje usmeritve za revizijo naslednjih vidikov: koordinacija, komunikacijski protokoli in izmenjava informacij, zmanjševanje okoljskih tveganj, zlasti za občutljiva območja, načrti usposabljanj in vaj, struktura poveljevanja in načrtovanje odziva),
• pripravljeni so bili standardni operativni postopki za usklajano delovanje in koordinacijo odziva enot, služb in organov iz Slovenije, Hrvaške in Italije;
• izvedena so bila skupna usposabljanja: pet usposabljanj za skupno 228 udeležencev; usposabljanja so pokrivala področja odzivanja na onesnaženje morja in obale, uporaba simulatorja Fakultete za pomorstvo in promet, tečaj pomorske angleščine ter uporabo helikopterjev za pomoč ladji v stiski;
• izvedeni sta bili štabna in praktična vaja na morju v Tržaškem zalivu (20. 11. 2023) v vaji so preverili aktiviranje in obveščanje ter ukrepanje na morju in obali na vaji s scenarijem razlitja naftnih derivatov, sodelovale so reševalne enote in pristojni deležniki iz Slovenije (okoli 100 udeležencev) in Italije; Hrvaška je sodelovala kot opazovalec.

Izvedene aktivnosti  v projektu so okrepile sodelovanje in povezanost med partnerji iz vseh treh držav. Velikega pomena je  ocena okoljskih tveganj, ki je na podlagi vrste podatkov identificirala koordinate na morju, na katerih je verjetnost nastanka nesreče z izlitjem največja. Ocena okoljskega tveganja predstavlja temelj za pridobitev informacij o največjih nevarnostih za nastanek nesreče na morju. Države severnega Jadrana se lahko nanje pripravijo s preventivnimi aktivnostmi ter skupnim ukrepanjem v primeru dejanskega izlitja.

Usklajeno ukrepanje sil za posredovanje ob onesnaženjih na morju je možno zgolj s skupnim usposabljanjem in z vajami. Prav tako so ključnega pomena  skupni operativni postopki (SOP-ov) treh držav, pripravljeni v okviru projekta. Osrednjo dogodek projekta je bila  mednarodna trilateralna vaja NAMIRS 2023. Vaja  je prvič omogočila sodelovanje enot, služb in organov iz Hrvaške, Italije in Slovenije za ukrepanje ob nesrečah oz. onesnaženjih morja. Republika Slovenija je na vaji sodelovala z enotami, službami, organi in pogodbenimi enotami civilne zaščite, strokovnimi službami ter z drugimi specializiranimi enotami, zavodi in podjetji, s skupaj več kot sto udeleženci ter več plovili.

Na podlagi analize vaje so bila identificirana področja, ki jim je treba v prihodnje nameniti več pozornosti, jih okrepiti in predvsem – ponovno so potrebna skupna usposabljanja, vaje in druge aktivnosti, da vzpostavljeno tristransko sodelovanje s koncem projekta ne bo izgubilo zagona.

Slovenija se je s sosednjima Hrvaško in Italijo s podpisom Barcelonske konvencije in pripadajočih Protokolov, zavezala k preprečevanju in ukrepanju ob nesrečah in onesnaženjih na območju severnega Jadrana, predvsem zaradi občutljivosti delov obale, velike poseljenosti v obalnem pasu ter zaradi gospodarskih aktivnosti. To je mogoče zagotavljati s krepitvijo preventive in pripravljenosti na tovrstne nesreče v vseh treh državah ter učinkovitim in dobro koordiniranim čezmejnim sodelovanjem.