Skoči do osrednje vsebine

Slovenija še naprej izraža podporo Ukrajini in se ob 2. obletnici vojne spominja nedolžnih žrtev

Jutri bomo obeležili natanko dve leti od začetka brutalne ruske agresije na Ukrajino, hkrati obeležujemo tudi deset let, odkar je Rusija nezakonito okupirala Krim, Sevastopol ter dele donecke in luganske oblasti.

Na posebnem dogodku na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve smo se v prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predstavnikov diplomatskega zbora v Sloveniji poklonili vsem padlim in civilnim žrtvam ter Ukrajini izkazili nadaljnjo podporo Slovenije in mednarodne skupnosti.

Ob dvigu ukrajinske zastave smo spomin na vse umrle obeležili z minuto molka.

V video nagovoru iz New Yorka, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine in Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov na temo Ukrajine, je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon dejala, da je "nesprejemljivo, da si nekdo v 21. stoletju s silo in z orožjem skuša protipravno prilastiti ozemlje neodvisne in suverene države z mednarodno priznanimi mejami."

"Ukrajina že dve leti kaže izjemen pogum in odpor pri obrambi svoje države in naših skupnih demokratičnih vrednot. Izražamo solidarnost z ukrajinskim narodom in se spominjamo vseh nedolžnih žrtev, mater in očetov, ki so izgubili otroke, otrok, ki so izgubili mladost, ter vseh, ki jih je prizadela ta nesmiselna in neupravičena vojna," je v video nagovoru dejala ministrica Fajon.

Glede podpore Ukrajini je ministrica Fajon dejala, da bomo "Ukrajini še naprej pomagali, dokler bo potrebno. Nudili bomo zatočišča ukrajinskim beguncem ter pomoč na področjih humanitarnega razminiranja, psihosocialne in medicinske rehabilitacije. Ukrajino bomo podpirali na poti v Evropsko unijo ter pri obnovi države."

V svojem nagovoru je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar dejala, da Slovenija opozarja, da kakršenkoli bo izid te vojne, na katerega Ukrajina kot suverena država ne bo imela enakopravnega in enakovrednega vpliva, ne sme biti in ne bo sprejemljiv za mednarodno skupnost. Vsak drugačen scenarij namreč pomeni, da se je v Evropo vrnil duh imperializma, sle po tujih ozemljih, po ‘popravljanju zgodovinskih krivic’. "Vsak drugačen scenarij pomeni konec mednarodne ureditve, kot smo jo poznali od leta 1945, ureditve, ki je temeljila na suvereni enakosti in teritorialni integriteti držav," je opozorila predsednica republike in poudarila, da je prihodnost mogoče načrtovati in uresničevati samo v miru in stabilnosti ter vladavini mednarodnega prava.