Kot je znano, je Ustavno sodišče Republike Slovenije zaradi neustavne ureditve financiranja morebitnih odškodnin razveljavilo prvi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Predlog novega zakona to neustavnost odpravlja, hkrati pa uvaja še dodatne rešitve, da bo sodno varstvo za nekdanje imetnike učinkovitejše.

Med dodatnimi rešitvami izpostavljamo izdelavo predhodnega mnenja o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri. Predhodno mnenje bo pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov in bo podlaga za nadaljnje postopke po tem zakonu. Če bi bilo iz mnenja neodvisnih strokovnjakov razvidno oškodovanje nekdanjih imetnikov, bo vlada z uredbo določila poravnalno shemo, v okviru katere bi nekdanji imetniki lahko prejeli do 60 odstotkov morebiti ugotovljenega oškodovanja.

Novosti so tudi na področju sodnih postopkov. Predlog zlasti ureja možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, s čimer naslavljamo problematiko vlaganja velikega števila tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot 100.000.

Predlog zakona določa tudi možnost združitve pravd, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Smiselno je, da so vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in ki so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, rešena enako za vse.

Plačilo potencialnih odškodnin predlog zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča ureja na način, da po pravnomočnosti sodb iz tega zakona potencialna obveznost plačila po teh sodbah preide na Republiko Slovenijo. Država pa bi v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev ter drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ko je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja.

Glede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, predlog zakona ohranja rešitve iz razveljavljenega zakona (vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob, možnost dostopa do dodatnih dokumentov preko sodišča in podobno).