Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma povedala, da je namen današnjih sestankov, da se seznani z akcijskimi načrti direktorjev javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, če se bo stavka Fidesa nadaljevala in bodo začeli veljati preklici soglasij. »Te informacije potrebujemo, da lahko tudi na ministrstvu ustrezno načrtujemo nadaljnje ukrepe v zvezi z reorganizacijo dela glede na predvidevanja, kje bodo nastale največje težave. Stopiti moramo skupaj kot zdravstveni sistem, da bo delo teklo in da državljankam in državljanom zagotovimo storitve v taki meri, kot je treba, kot določata zakon in kolektivne pogodbe. Na razpolago imamo ogromno možnosti za reorganizacijo, ki jih lahko izkoristimo – turnusno delo, združevanje oddelkov in podobno.«

Državni sekretar Marjan Pintar je dodal, da rezerve so, na vodstvih zavodov pa je, da reši to problematiko. »Če pa bi v prihodnosti prišlo do tega, da bi bila zaradi pomanjkanja kadra ogroženi življenja, zdravje in varnost pacientov, bo ministrstvo moralo uporabiti vsa pravna sredstva in sprejeti sistemske rešitve za ukrepe za racionalizacijo, to je naša odgovornost.« Tudi državni sekretar Denis Kordež je zagotovil: »Na ministrstvu ne želimo posegati po radikalnih ukrepih, a bomo, če bomo v to prisiljeni zaradi varnosti pacientov.«

Za zdaj naj bi soglasje za nadurno delo v bolnišnicah umaknilo približno 31 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov, je pa stanje zelo različno po posameznih bolnišnicah in zdravstvenih domovih oziroma od oddelka do oddelka – v nekaterih zavodih umikov soglasij sploh nimajo. Je pa kar nekaj zdravnikov v zadnjih dneh tudi že preklicalo umike soglasja za nadurno delo. Na sestankih so se vsi prisotni strinjali, da neprekinjeno zdravstveno varstvo nikjer ne bo okrnjeno, čeprav bodo zavodi imeli zaradi odpovedi soglasij zdravnikov za nadurno delo največ težav prav z njeno reorganizacijo. Bodo pa zaradi prerazporeditve zdravnikov nekje odpadle nekatere druge, nenujne zdravstvene storitve.

»Vsi si želimo, da bi se stavka čim prej zaključila in da bi glede na resurse, ki jih imamo, normalno delali,« je na koncu strnil državni sekretar Pintar. »Državljanom in državljankam se ni treba bati za stanje po prvem marcu. Bolnišnice in zdravstveni domovi imajo izdelane scenarije, kako bo potekalo zdravstveno varstvo po tem datumu. To ne pomeni, da ni težav v zvezi s stavko in umikom soglasij – zagotovo bodo nekateri vplivi na izvajanje zdravstvene dejavnosti. Kjer bodo težave največje, bomo sklicali posebne sestanke s temi zavodi in jih skušali skupaj rešiti.« Izrazil je še zadovoljstvo, da so se vsi strinjali, da prioriteta vseh ostaja skrb za paciente.