Osrednje teme konference Mojstri digitalnega 2024 so bile potencial digitalnih inovacij pri spodbujanju gospodarske rasti, etična umetna inteligenca, pospeševanje digitalnega in zelenega prehoda, kibernetska varnost, upravljanje s podatki in zagotavljanje globalne konkurenčnosti ter odpornosti Evrope. 

V razpravi o prihodnosti povezljivosti so udeleženci iskali rešitve za čim boljšo realizacijo ciljev Digitalnega desetletja in učinkovito povezanost Evrope. Ministrica dr. Stojmenova Duh je poudarila pomembnost pokritosti Slovenije z 5G omrežjem. Po poročanju Agencije za komunikacijska omrežja in storitve AKOS ima Slovenija v tem trenutku več kot 80 odstotno pokritost gospodinjstev s 5G omrežjem. Sto odstotno pokritost pričakujemo do leta 2030. V nadaljevanju je pogovor tekel tudi o tehnologiji 6G, ob čemer je ministrica zatrdila, da bo za uspešno implementacijo treba delovati koordinirano s strani vseh vključenih akterjev. 

Radiofrekvenčni spekter je naravno bogastvo vsake države in mora ostati v njeni lasti in upravljanju. A potrebno je sprejeti koordiniran pristop in usklajen časovni načrt na ravni Unije. K temu bo nedvomno prispevala bela knjiga Evropske komisije o razvoju trga elektronskih komunikacij. 

Razprava o umetni inteligenci in prvi regulaciji njene uporabe v Evropi je potekala pod izzivalnim vprašanjem, ali je možno zagotoviti inovacije na področju umetne inteligence, ki bi nosile oznako Narejeno v Evropi (Made in Europe). V panelni razpravi, v kateri so sodelovali še Dimitris Papastergiou, grški minister za digitalizacijo, Dragos Tudorache, poslanec Evropskega parlamenta, Roberto Viola, direktor Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo DG CNECT, Julie Linn Teigland, Peter Weckesser, Schneider Electric, je ministrica dr. Stojmenova Duh izpostavila, da ima Slovenija že več desetletij številne strokovnjake in odlične rezultate na področju umetne inteligence in dodala, da so med osnovnimi  pogoji za razvoj umetne inteligence zagotovitev povezljivosti, kakovost podatkov, ustrezne digitalne veščine in krepitev sodelovanja na mednarodni ravni. »V Sloveniji pozdravljamo nedavno sprejet Akt o umetni inteligenci, saj verjamemo, da bo prispeval k vzpostavitvi predvidljivega pravnega okolja za razvoj varne in zaupanja vredne inteligence«, je zaključila ministrica. 

Med razpravo, v kateri so udeleženci izpostavili koristi sodelovanja na globalni ravni ter med javnim in zasebnim sektorjem, pomen verodostojnih podatkov, zelene energije in usmeritve k pozitivnim rezultatom umetne inteligence, so organizatorji izvedli spletno anketo, v kateri je 64 odstotkov udeležencev izrazilo prepričanje, da bo umetna inteligenca imela pozitivni vpliv na konkurenčnost Evrope. 

Ob robu konference je ministrica opravila več bilateralnih srečanj. Sestala se je s  Cecilio Bonefeld-Dahl, generalno direktorico DigitalEurope in z Robertom Violo, vodjo direktorata Evropske komisije DG CNECT, s katerim sta spregovorila o varnosti 5G omrežij in implementaciji Akta o umetni inteligenci. Z  Jaroslawom Ponderjem, vodjem pisarne Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) za Evropo, sta govorila o povabilu direktorja za razvoj Cosmasa Zavazave v upravni odbor zavezništva za inovacije in podjetništvo za digitalni razvoj. Gre za eno od vodilnih pobud Urada za razvoj telekomunikacij pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi za zagotovitev pravične digitalne prihodnosti za vse. Prvo ustanovno srečanje upravnega odbora bo v drugi polovici marca v Ženevi v Švici. Ministrica se je srečala tudi z avstrijskim državnim sekretarjem za digitalizacijo Florianom Turskyem, s katerim sta govorila o krepitvi odnosov med državama predvsem na področju polprevodnikov.