Akt o digitalnih storitvah je ključen za vzpostavitev varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja. Pravila iz akta se nanašajo predvsem na spletne posredniške platforme kot so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme.

Spletne platforme so na primer Facebook, YouTube, X, Instagram, TikTok in spletne tržnice (Amazon), v Sloveniji pa na primer Bolha. Določbe Akta o digitalnih storitvah pa ne veljajo za spletne medije, katere bo še naprej urejal Zakon o medijih.

Predlog zakona določa, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pristojen organ za izvajanje Akta o digitalnih storitvah (tako imenovani koordinator digitalnih storitev). AKOS bo med drugim nadziral spoštovanje izvajanja Akta pri ponudnikih posredniških storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, podeljeval statuse zaupanja vrednim prijaviteljem (ang. trusted flaggers), katerih naloga bo opozarjanje na nezakonite prakse na spletu, certificiral organa za izvensodno reševanje sporov. Zakon bo podrobneje urejal tudi postopek odstranjevanja nezakonitih spletnih vsebin ter v zvezi s tem predlaga sodno pristojnost.  

Razprava je temeljila predvsem na vprašanju problematičnosti predloga zakona z vidika posega v svobodo govora, v zvezi s čemer je bilo pojasnjeno, da iz razloga, ker je Akt o digitalnih storitvah, uredba, se njegove obveznosti uporabljajo v vseh državah članicah neposredno, predlog zakona določa samo nekatere izvedbene vidike Akta o digitalnih storitvah, za katere ima eksplicitno pooblastilo v uredbi. Poleg tega je že pred uveljavitvijo Akta o digitalnih storitvah večina spletnih platform – družbenih omrežij uporabljala zaupanja vredne prijavitelje, in sicer po načelu proste gospodarske pobude in brez kakršnegakoli nadzora Zaupanja vredni prijavitelji, ki jih bo – v kolikor bodo izpolnjevali pogoje iz Akta o digitalnih storitvah (22. člen) – imenoval neodvisni koordinator digitalnih storitev, pa bodo morali spoštovati pravila o objektivnem in nepristranskem delovanju.

Državni zbor je z 51 glasovi za in 32 glasovi proti odločil, da je Predlog zakona o izvajanju Uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev primeren za nadaljnjo obravnavo.