Naziv  je priznanje trajnostno naravnanim, zelenim in zdravim mestom, odpornim na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe, naraščajoča urbanizacija, način življenja in s tem povezane raznolike potrebe prebivalcev ter demografske spremembe. Osrednja tema konference so bili izzivi urejanja zelenih površin v urbanem okolju in vključevanje prebivalcev v prenovo javnih zelenih površin v stanovanjskih območjih.

Zbrane sta ob županu Petru Dermolu nagovorila minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Dr. Nataša Bratina je v svojem nagovoru izpostavila pomembnost javnih urbanih odprtih prostorov, ki »niso samo povezovalci grajene strukture mesta, ampak so ključna mestna območja, kjer se odvija življenje in utrip mesta. Bivalno okolje ima velik vpliv na zadovoljstvo in dobro počutje prebivalcev mest ter na ugodno delovanje mesta in njegovo privlačnost. Zelene in odprte površine prispevajo k bolj živim, zdravim in povezanim urbanim skupnostim.«

V nadaljevanju pa poudarila vlogo ministrstva za naravne vire in prostor pri načrtovanju zelenih površin, kjer ob veliki podpori strokovne in zainteresirane javnosti, medsektorskega sodelovanja na državni in lokalni ravni, v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami in univerzo nastajajo:

• normativni predpisi (v obliki zakonov, uredb, podzakonskih aktov kot so pravilniki in tehnične smernice),
• programski dokumenti (strategije, programi, akcijski dokumenti),
• priporočilni dokumenti, kamor se uvrščajo izdelava usmeritev
• ter priporočil skupaj s finančnimi spodbudami.

Načrtovanje in urejanja zelenih površin v mestih naslavljajo številni priročniki iz zbirke Državnega prostorskega reda na ministrstvu, kot so:

• Priročnik zeleni sistem v mestih in naseljih, ki usmerja razvoj zelenih površin v naseljih,
• Priporočila za načrtovanje zelenih streh in vertikalnih ozelenitev, ki naslavlja ozelenjevanje objektov,
• Priročnik Načrtovanje in organizacija gradbene parcele, ki naslavlja ozelenjevanje zasebnih površin, ter
• Priporočila za odlok o urejenosti naselij in krajine, ki je v pomoč občinam za pripravo občinskih odlokov s katerimi poskrbijo za urejanje in vzdrževanje zelenih površin in dreves.

Ob koncu nagovora je dr. Bratina opozorila na povojni pristop glede urejanja mest, katerih primera sta prav Velenje in Nova Gorica, kot edini novi mesti v Sloveniji nastali v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki nam lahko služita kot laboratorija za inovativne urbanistične koncepte:

»Ta pristop je poudarjal potrebo po skrbno načrtovanih urbanističnih strategijah, ki integrirajo zelene površine v tkivo mesta, spodbujajo funkcionalno mešanost in predvsem stremijo k visoki kakovosti bivalnega okolja za vse prebivalce. Nova Gorica in Velenje sta tako zasnovani z vizijo ustvarjanja urbane strukture, ki omogoča harmonično sožitje med človekom in naravo, kjer zelene površine niso le dopolnilo mestnega prostora, ampak njegov temeljni gradnik. To potrjuje, da je mogoče z inovativnim urbanističnim načrtovanjem, ki daje prednost funkcionalno raznovrstnim zelenim površinam, ustvariti mestna okolja, ki so ne samo estetsko, ampak predvsem bivalno privlačna in funkcionalna, zdrava ter bolj odporna na spremembe.«