Sprejet program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023

Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023.

Program je izdelan na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in na podlagi Končne ocene neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z več dnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta lani, ki jo je vlada obravnavala in potrdila na seji 26. oktobra lani. Končna ocena škode na stvareh znaša 2.988.959.956,10 evrov.

Od končne ocene škode na stvareh, škoda v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo znaša 4.142.991,17 evrov, od tega škoda, nastala zaradi zemeljskih plazov znaša 161.183,36 evrov, škoda, nastala zaradi poplav pa 3.983.881,31 evrov. Pri tem se v škodo na sredstvih v primarni kmetijski proizvodnji šteje tudi škoda na živalih (škoda na pitovnih in plemenskih živalih ter čebeljih družinah), ki znaša 46.398,53 evrov. Škoda na sredstvih, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo tako znaša 4.189.389,70 evrov.

S programom se državna pomoč za odpravo posledic škode v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023 upravičencem dodeli tudi v skladu s predpisi EU.

Za odpravo posledic materialne škode na sredstvih, ki je zajeta v programu, je v letošnjem letu zagotovljenih torej do 4.000.000,00 evrov. Od tega je za državno pomoč za škodo zaradi poplav namenjenih do 3.839.365,00 evrov, za škodo zaradi plazov do 160.000,00 evrov, stroškom obdelave vlog pa je namenjenih 635,00 evrov.

Od tega se v skladu z zakonodajo upravičencu iz tega programa lahko dodeli državna pomoč največ v višini 45 odstotkov oziroma največ v višini 60 odstotkov pri škodi na strojih in opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je utrpel upravičenec.

Sprejeta Uredba o pomoči za samozaposlene kmete

Vlada je izdala Uredbo o pomoči za samozaposlene kmete, ki se objavi v Uradnem listu.

Uredba določa podrobnejše pogoje dodelitve pomoči za samozaposlene kmete v skladu s predpisi EU glede pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev.

Z uredbo se izvršuje 51. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; ZOPNN-F), ki je bil spremenjen z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS, št. 95/23; ZIUOPZ) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 117/23; ZIUOPZP-A).

V skladu z ZOPNN-F pomoč za samozaposlene kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1020 evrov na mesec, za avgust, september, oktober, november in december 2023.

Sredstva za izvedbo pomoči samozaposlenim kmetom bo glede na določila ZOPNN-F zagotovila Finančna uprava Republike Slovenije.

Sprememba Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2024-2020) in jo objavi v Uradnem listu.

Spremembe in dopolnitve predmetne Uredbe so potrebne zaradi 15. spremembe PRP 2014-2020), januarja letos potrjene s strani Evropske Komisije.

Spremembe in dopolnitve so naslednje:

• uveden je nov podukrep M05.2, namenjen obnovi proizvodnega potenciala kmetijskih gospodarstev po poplavah in zemeljskih plazovih lani avgusta; v okviru tega podukrepa bodo podprte naložbe v obnovo gospodarskih poslopjih in zasebne infrastrukture, agromelioracije kmetijskih zemljišč, nakup kmetijske mehanizacije, nakup in postavitev rastlinjakov, obnova trajnih nasadov, postavitev pašnikov in obor ter nakup rejnih živali, ki so bile ali poškodovane oziroma so poginile v lanskih avgustovskih poplavah
• Uvaja se nova operacija Izvedba agromelioracij na kmetijskih zemljišč v okviru podukrepa 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva. Podpora iz te operacije bo namenjena predvsem izvedbi agromelioracij na kmetijskih zemljiščih, ki so bila prizadetih v lanskih avgustovskih poplavah. Upravičenci bodo lokalne skupnosti oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
• Poleg tega se pri podukrepu 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, operacija: naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, poveča delež podpore iz maksimalno 50 odstotkov na maksimalno 90 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, ter dodaja novo merilo za ocenjevanje vlog »odprava posledic po naravni nesreči«. Na podlagi tega merila imajo upravičenci, ki so utrpeli škodo na osnovnih sredstvih, namenjenih primarni kmetijski pridelavi v lanskih avgustovskih poplavah, prednost pred upravičenci, ki v teh poplavah niso bili prizadeti.

Odgovor na poslansko vprašanje dr. Tatjane Greif glede pridelave, uvoza in izvoza krmnih rastlin

Vlada je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje dr. Tatjane Greif v zvezi z dopolnitvijo odgovora na poslansko vprašanje glede pridelave, uvoza in izvoza krmnih rastlin in ga pošlje Državnemu zboru.

Navedena pisna poslanska vprašanja je Vlada prejela 22. januarja 2024. Vlada na vprašanja poslanke dr. Greif odgovarja naslednje:

• Ali to pomeni, da Republika Slovenija ne razpolaga s podatkom o tem, kakšne so potrebe slovenske živinoreje po krmi?

Vprašanje se nanaša na vaše predhodno vprašanje o deležu zagotavljanja potreb živinoreje po krmnih rastlinah, pridelanih v Sloveniji. Odgovor Vlade na zastavljeno vprašanje je navedel nezanesljivost in pomanjkljivost podatkov na ravni pridelave, česar ne gre enačiti s prehranskimi potrebami živali. Potrebe živali po hranilih so znane, kar ne pomeni, da je ocena deleža pokritja potreb izračun le dveh spremenljivk. Tako je treba upoštevati številne dejavnike, ki so bili predhodno pojasnjeni v odgovorih, kot so na primer pomanjkljivost podatkov na ravni pridelave, naravne danosti, klimatski pogoji, kakovost in primernost zemljišč, letna nihanja pri kakovosti krme.        

• Ali nameravate v prihodnje izvesti kakršnekoli raziskave s katerimi bi te podatke pridobili? Če ne, zakaj ne? Če da, kdaj lahko pričakujemo objavo izsledkov teh raziskav?

V povezavi s pojasnili v odgovoru na predhodno vprašanje Vlada odgovarja, da je vpliv številnih dejavnikov prevelik in bi zato izvedba raziskave privedla zgolj do številnih predpostavk z nezanesljivimi ocenami. Zato je smiselnost izvedbe takšne raziskave vprašljiva in morebitni rezultati neprimerni oziroma nezanesljivi za uporabo.

• Pri katerih živalih je delež pokritosti potreb po krmnih rastlinah pridelanih v Sloveniji najnižji, za kakšno krmo gre v teh primerih in iz katerih držav se v največji meri pokrivajo potrebe po tej krmi?

Krme ni primerno enačiti s krmnimi rastlinami. Te so del krme. Del krme so tudi za ljudi neužitni deli kmetijske proizvodnje, na primer tropine in pogače pri stiskanju oljnic za jedilna olja, pogosto tudi žita, ki po standardih ne zadoščajo kriterijem za uporabo v proizvodnji izdelkov za prehrano ljudi. Tak primer je krušna pšenica, ki ne ustreza standardom pekarske industrije, lahko pa se uporablja za prehrano živali npr. v perutninski proizvodnji. Krmne pšenice se največ uvozi s tradicionalnih območij, kot sta Hrvaška in Madžarska.

• Ali to pomeni, da danega obsega pridelave krmnih rastlin ne moremo bistveno povečati, ne da bi s tem bistveno zmanjšali obseg pridelave rastlinske hrane za ljudi?

Na razpoložljivost krmnih rastlin vplivajo številni dejavniki. Predvsem so to naravne danosti, ki zaradi klimatskih pogojev in primernosti oziroma kakovosti zemljišč ne zagotavljajo stabilnih in primernih pridelkov. Še več, ne omogočajo niti pridelave določenih vrst sadja in zelenjave. Poleg tega je za Slovenijo značilno, da je izvajanje kolobarja v danih naravnih razmerah okrnjeno in zato kolobar z razlogom vključuje tudi krmne rastline. Te so vključene v kolobar zaradi številnih pozitivnih učinkov na ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, ki pa jih samo z žiti ni mogoče doseči. Potem so tu tudi številni socialnoekonomski dejavniki, ki odpirajo vprašanja konkurenčnosti pridelave, zmožnosti zagotavljanja delovne sile in podobno. Pomemben dejavnik je tudi zmožnost prodaje. Ni primerno sejati ali saditi nečesa, kar na trgu ne najde kupca ali pa cene ne pokrivajo stroškov pridelave.

• Ali to pomeni, da obseg slovenske živinoreje presega slovenske proizvodne kapacitete krmnih rastlin?

Morebitni neposredni odgovor na vprašanje, če bi  obstajal, bi predstavljal zelo ozek pogled na obravnavano tematiko. Državne meje pri tem ne bi smele biti omejitveni dejavnik. Obseg živinoreje se ne sme razumeti kot rezultat cilja, ampak je v Sloveniji posledica oziroma odgovor na posebnosti in značilnosti njene kmetijske pridelave.

• Ali lahko predpostavimo, da razlika med količino uvoza in izvoza krme predstavlja vsaj približno količino obsega uvožene krme, ki se porabi v Sloveniji? Če ne, zakaj ne?

Vlada meni, da ni mogoče predpostaviti, da razlika med količino uvoza in izvoza krme predstavlja vsaj približno količino krme, ki se porabi v Sloveniji. Uvoz in izvoz krme sta izraza, ki pomenita, da je bila krma bodisi uvožena na ali pa izvožena s teritorija EU in ne Slovenije. To pomeni, da ni nujno, da se pošiljke krme, ki pridejo v Slovenijo, tudi uporabijo v Sloveniji. Enako velja za izvoz. Pošiljke, izvožene iz (preko) Slovenije, lahko izvirajo iz drugih držav članic.

• Ali obstaja možnost, da slovenska kmetijska podjetja in kmečka gospodarstva krmo pridobivajo kje drugje na skupnem notranjem trgu EU (zlasti kmetje iz obmejnih območij) in ta ni zabeležena v uvozno-izvoznih bilancah? Če da, ali ste s takšnimi praksami seznanjeni in, ali razpolagate z oceno o obsegu tovrstnih nabav krme?

Da, kmetije lahko krmo pridobivajo tudi iz drugih držav članic – ni nujno, da zgolj kmetije na obmejnih področjih. V tem primeru govorimo o trgovanju s krmo in ne o uvozu krme. Trg EU je notranji trg, kjer obstaja pravilo prostega pretoka blaga, zato se podatki o obsegu trgovanja oziroma nabav krme ne zbirajo oziroma spremljajo.