Na posvetu so bila predstavljena ključna dejstva v razvoju uporabe konoplje na področju farmacije in medicine, izpostavljena je bila tudi njena vsestranska uporabnost v industriji in gospodarstvu.

Državni sekretar dr. Blaž Germšek je v nagovoru uvodoma izpostavil, da je pristojnost Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) omejena le na pridelavo konoplje v okviru Pravilnika  o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Konoplja se v Sloveniji lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene.

V Sloveniji se lahko pridelujejo sorte, naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v Uradnem listu EU. Zadevne sorte ne smejo presegati 0,3 odstotka vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC). Dovoljenje za pridelavo lahko pridobi nosilec kmetijskega gospodarstva (pridelovalec) za gojenje izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima vpisane v register kmetijskih gospodarstev (RKG).

Nadzor nad pridelavo konoplje izvaja Inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki pregleda in pobere vzorce na 30 odstotkih površin, posejanih s konopljo. Inšpekcija izvaja nadzor nad vsebnostjo THC v vzorcu.

Obseg pridelave konoplje se v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšuje. V letu 2021 se je konoplja pridelovala na 232 hektarjih v letu 2023 pa le še na 122 hektarjih.

»Potencial, ki ga ima konoplja kot poljščina, je izkoriščen toliko kot je interesa za gojenje te poljščine. Dejstvo je, da je konoplja problematična za spravilo in to odvrne marsikoga, ki se prvič sreča z njeno pridelavo. Drugo dejstvo pa je, da je trg za izdelke iz konoplje še relativno majhen«, je izpostavil državni sekretar Germšek.

Gre za nišno proizvodnjo in temu primeren je tudi obseg pridelave. Praktično vsa konoplja, ki se prideluje v Sloveniji, gre za pridobivanje olja, le to pa poteka skoraj izključno v lastni režiji pridelovalca, ki pridelano olje tudi večinoma sam proda. Organiziranega odkupa semena ali vlaken praktično ni.

Težavo predstavlja tudi nerešen oziroma vprašljiv status proizvodnje in prodaje ekstraktov iz konoplje, kar je siva cona v celotni EU. Trenutno velja, da trženje prehranskih dopolnil na osnovi ekstraktov iz konoplje ni legalno, čeprav so v prodaji praktično v celotni EU).

Državni sekretar dr. Germšek je še povedal, da bo »…v Sloveniji mogoče ustrezno uporabo konoplje v industrijske namene vzpostaviti le z ustrezno povezavo in organizacijo pridelave in predelave. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 namenja določena sredstva za podporo naložbam na kmetijskih gospodarstvih, med drugim tudi za namen pridelave in predelave konoplje oziroma drugih poljščin.«

Sredstva iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 so namenjena:

• naložbam v nakup kmetijske mehanizacije za spravilo pridelkov, vključno z ureditvijo objektov za shranjevanje kmetijske mehanizacije,
• naložbam v nakup kmetijske mehanizacije, ki je namenjena gnojenju z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak,
• naložbam v nakup kmetijske mehanizacije za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS),
• kakor tudi naložbam v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov vključno z ureditvijo skladišč in hladilnic za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov.