Med tridnevno konferenco so si predstavniki držav z vsega sveta izmenjali izkušnje o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je izjemnega pomena za krepitev kulturne zavesti in izražanja, kot javnega dobrega. 

Sprejet je bil okvirni dokument za kulturno-umetnostno vzgojo, ki določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. Dokument predvideva tudi konkretnejše aktivnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja politik, kar zagotavlja uspešnejši razvoj in primerljivost med državami. Ministrica dr. Asta Vrečko je sprejetje okvirnega dogovora pozdravila: ”Vesela sem, da se je konferenca zaključila s sprejetjem okvirnega dokumenta za kulturno-umetnostno vzgojo, ki je pomembna tako za razvoj posameznika od malih nog do pozne starosti kot demokratične vključujoče družbe.  Ključna je pri izgradnji družbe prihodnosti, razpira poglede in rešitve za izzive, s katerimi se soočamo na področju zaustavljanja podnebnih sprememb, krepitev medkulturne strpnosti pa postavlja temelje trajnega miru.”

Ministrica dr. Asta Vrečko je nastopila na panelu z naslovom Znanja in spretnosti za oblikovanje odporne, pravične in trajnostne prihodnosti, kjer so ministri in drugi predstavniki držav predstavili svoj pogled in aktivnosti ministrstva na področju trajnostnih politik in kulturno-umetnostne vzgoje. Ob tem je ministrica dr. Asta Vrečko povedala: ”Poleti 2023 se je Slovenija soočila z največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini. Katastrofalne poplave, ki so prizadele skoraj polovico države, niso le poškodovale in uničile domov in infrastrukture, ampak so močno prizadele tudi naš kulturni ekosistem in dediščino. Nimamo privilegija, da bi lahko gledali stran: poplave so namreč neposredna posledica podnebnih sprememb in nenadzorovanega uničevanja okolja. Nov kulturni model Slovenije, ki ga gradimo zadnje leto in pol, je svoje cilje prvič v novejši zgodovini povezal z Agendo 2030. Naš fokus so razvojni cilji, ki povezujejo kulturo z zdravjem in trajnostnimi mesti, ter spretnosti in orodja za reševanje socialne in ekonomske neenakosti. Trdno verjamemo, da ta novi model odraža ključno in transformativno vlogo kulture, ko gradimo trajnostno, pravično in ustvarjalno prihodnost.”

Tokratna Unescova konferenca o kulturno-umetnostni vzgoji v Abu Dabiju je uspešno nadaljevanje dveh predhodnih konferenc. Leta 2006 je bila prva v Lizboni na Portugalskem kjer je bil sprejet dokument Smernice za kulturno-umetnostno vzgojo, druga pa v Seulu v Južni Koreji, leta 2010, kjer so bile postavljene konkretnejše usmeritve z dokumentom Cilji za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. Okvirni dokument za kulturno-umetnostno vzgojo sprejet na letošnji Unescovi konferenci v Abu Dabiju gradi na preteklih dokumentih, hkrati pa vpeljuje tudi nekatere spremembe, kot je na primer razširjanje področja umetnosti s kulturo in krepitev kognitivnih sposobnosti, hkrati pa ju dopolnjuje s izzivi sodobne družbe kot je umetna inteligenca. Dokument postavlja pregledno strukturo od splošnih načel, do konkretnih ciljev in načinov implementacije.