Med najpogosteje omenjenimi besedami so bile zaupanje, poštenost, pravičnost, varnost, zaščita, odgovornost, preglednost, zasebnost, koristna uporaba ter seveda etika in umetna inteligenca.

Na razpravi o etičnih temeljih pri uporabi umetne inteligence v poslovnem svetu so po uvodnih besedah Gabriele Ramos o tem, da morajo tudi predstavniki poslovnega sveta sodelovati pri oblikovanju skupnega okvirja upravljanja umetne inteligence, ker bo tako umetna inteligenca čim boljša za ljudi, dobro upravljanje umetne inteligence pa koristi tudi inovacijam in razvoju poslovanja, so delili svoje izkušnje in potrdili zaveze etičnim standardom predstavniki in predstavnice Telefonice, Microsofta, Mastercarda, LG-ja ter nekaterih drugih podjetij. Med njimi je bila tudi Danica Purg, ki je pred 38 leti ustanovila prvo poslovno šolo v Sloveniji in eno prvih takih v tedanji Srednji Evropi, kjer so že po treh letih uvedli predmet etika v upravljanju, kmalu pa so jima dodali še predmeta trajnostni razvoj in umetnost vodenja.

V naslednji razpravi o umetni inteligenci so razpravljavci opozorili, da je v pravosodnem sektorju umetna inteligenca predmet pogovorov pri njeni uporabi s strani sodstva in pravosodnih akterjev s ciljem ohranjanja človekovih pravic in pravne države ter spodbujanja dostopa do pravnega varstva. Čeprav se regulativni predlogi, povezani z umetno inteligenco, v nekaterih jurisdikcijah razvijajo, se sistemi umetne inteligence uvajajo po vsem svetu. Nujno je treba okrepiti zmogljivosti sodstva za uporabo obstoječih mednarodnih standardov človekovih pravic za obravnavanje pravnih groženj in groženj za človekove pravice, ki jih predstavlja uporaba umetna inteligenca. Hkrati obstajajo priložnosti za uporabo sistemov v sodstvu za izboljšanje upravnih postopkov, krepitev dostopa do pravnega varstva in zagovarjanje etične uporabe umetne inteligence.

»Tehnologije vplivajo na vse nas, ne le na določen spol, in če zbiramo podatke v glavnem le za moške, ne moremo govoriti o vključujoči umetni inteligenci, saj ta v tem primeru diskriminira velik del prebivalstva,« pa je na razpravi o premoščanju vrzeli med spoli s pomočjo umetne inteligence na platformi Women4Ethics dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. V razpravi so sodelovale Gabriela Ramos in Alessandra Sala iz Unesca, Constanza Gomez Mont, ki se ukvarja z uporabo umetne inteligence pri podnebnih spremembah, Ana Prica-Cruceanu iz združenja za spodbujanje žensk v inženirstvu, znanosti in tehnologiji, Arisa Ema, profesorica na Univerzi v Tokiu, Emma Ruttkamp-Bloem, profesorica filozofije na univerzi v Pretoriji, Elena Estavillo iz zveznega telekomunikacijskega inštituta v Mehiki, Emma Wright, članica medparlamentarnega foruma o nastajajočih tehnologijah, Sara Ratner, raziskovalka na Univerzi v Oxfordu, in Jana Javornik, predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Leedsu. Poudarile so, da ženske morajo biti del procesa odločanja in da ženski vidik mora biti upoštevan v dejanskosti in v umetni inteligenci, ki naj temelji na vključujočem etičnem pristopu za vse. Vrzel med spoli je posledica zgodovinske družbene diskriminacije, zato je treba popraviti sisteme, ne pa popravljati žensk (Elena Estavillo); ker pa umetno inteligenco ustvarjajo ljudje, ta ponotranji vse neenakost, ki so med ljudmi (Jana Javornik). Človeštvo 5.0 brez zapostavljanja je naš največji in težek izziv, a se je vredno potruditi (Ana Prica-Cruceanu).

Udeleženci predzadnje današnje panelne razprave z naslovom Unescove smernice o upravljanju digitalnih platform: učinki na ureditev umetne inteligence, pa so razpravljali o presečiščih smernic z ureditvijo umetne inteligence, pri čemer so se osredotočili na tri medsektorska vprašanja: umetna inteligenca in nasilje na podlagi spola, umetna inteligenca in medijska, informacijska pismenost ter umetna inteligenca in volitve. Informacije, zbrane na tem zasedanju, bodo uporabili v strategiji operacionalizacije smernic.

Postopki in sistemi AI so preveč pomembni in zapleteni, da bi o njih odločalo le nekaj zainteresiranih strani. Sodelovanje več zainteresiranih strani v skupnosti, ki vključuje akademsko sfero, civilno družbo in zasebni sektor, lahko spodbudi dobro upravljanje AI in zagotovi, da bo AI koristila vsem, pa so bili poudarki zadnje današnje panelne razprave pod naslovom Vsi sodelujmo pri oblikovanju vključujoče umetne inteligence. Razpravljavci so izpostavili prispevek in pomen civilne družbe pri upravljanju umetne inteligence z več udeleženci ter izmenjali izkušnje iz izvajanja Unescovih priporočil na ravni držav, kjer civilne družbe dejavno prispevajo k izvedbi ocene pripravljenosti ter zagotavljajo dokazno podlago in prilagojena priporočila za politične ukrepe. Obravnavali so strategije in primere za razširitev sodelovanja javnosti in več zainteresiranih strani pri globalnem upravljanju umetne inteligence, da bi dosegli bolj vključujoče in informirano sprejemanje odločitev, usklajen razvoj umetne inteligence z družbenimi vrednotami in upoštevati negativne učinke umetne inteligence.

Poleg panelnih razprav je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh opravila tudi veliko bilateralnih srečanj: z Marijo Pejčinović Burić, generalno sekretarko Sveta Evrope, z Mayte Ledo Turiel, špansko državno sekretarko za digitalizacijo in umetno inteligenco, z Abdullahom Al Ghamdijem, predsednikom Saudi Data & AI Authority, z Alexandro van Huffelen, nizozemsko ministrico za digitalizacijo, z Aisen Echeverry, čilsko ministrico za znanost, tehnologijo in inovacije, z Amandeepom Gillom, odposlancem generalnega sekretarja Združenih narodov za tehnologijo, z Laurence Ndong, gabonsko ministrico za nove informacijske tehnologije in komunikacije, ter z Joshuo Blackom, svetovalcem predsednika ZDA in direktorjem za multilateralne zadeve pri svetu za nacionalno varnost.

Ob zaključku drugega Globalnega foruma o etiki v umetni inteligenci Gabriela Ramos ni skoparila s pohvalami na račun Slovenije (»Pri organizaciji je bilo vse popolno, postavili ste visoke standarde.«), velika vrednost foruma je bila zanjo priložnost za številna srečanja med ljudmi. Globalni forum po njenih besedah za Unesco ni bila le ena od konferenc, pač pa katalizator za delovanje in smerokaz za akcijo.

Simona-Mirela Miculescu, predsednica 42. zasedanja generalne konference Unesca, je povzela prizadevanja po globalni pravičnosti za vse z besedami, da so naše želje po blagostanju povezane in nikomur ne more zares uspeti brez sodelovanja z drugimi.

Tudi za Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo, je sodelovanje ključno. Ni treba, da vse naredimo sami in ni nam treba začenjati iz nič, vendar pa ob tem potrebujemo globalne standarde. Naše temeljne potrebe so enake, vsi želimo dostojanstvo, svobodo ter spoštovanje človekovih pravic in vselej gre za etiko ljudi. Ljudje smo tudi lastniki podatkov, ne vlade ali podjetja, zaupanje pa lahko zagotovimo s preglednostjo – algoritmi in modeli umetne inteligence pripadajo nam vsem in razumemo jih kot javno dobro. Naša skupna odgovornost je, da umetna inteligenca dela v dobro vseh, ne glede na to, kje kdo živi ali katerega spola je, je sklenila ministrica Stojmenova Duh.