Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Štucin v Rimu o dvostranskih odnosih in o Zahodnem Balkanu

Državni sekretar Marko Štucin se je mudil v Rimu. Srečal se je z namestnikom italijanskega zunanjega ministra Edmondom Ciriellijem, s katerim sta govorila o krepitvi dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo. Štucin je sodeloval tudi na srečanju prijateljev Zahodnega Balkana, kjer je predstavil slovensko-nemški predlog za učinkovitejši proces širitve EU.
Državni sekretar Marko Štucin se rokuje z namestnikom italijanskega zunanjega ministra Edmondom Ciriellijem

Državni sekretar Marko Štucin z namestnikom italijanskega zunanjega ministra Edmondom Ciriellijem | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

1 / 3

Štucin in Cirielli sta potrdila zelo dobre odnose med sosedama, Slovenijo in Italijo, in razvejano gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje. Strinjala sta se, da je Evropska prestolnica kulture EPK GO!2025 projekt, ki potrjuje odlično sodelovanje, pri čemer je Štucin poudaril, da gre za zgodbo izjemnega pomena, kjer Nova Gorica in Gorica postajata vzor evropskega sodelovanja in skupnega razvoja na obeh straneh meje. "Pred prihajajočim Dnevom spomina sem italijanskemu kolegu prenesel naša pričakovanja, da bo ta potekal v duhu sprave in dobrih medsosedskih odnosov," je po srečanju s Ciriellijem povedal Štucin. Cirielliju je hkrati predal izvod poročila slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije, ki ostaja temeljni dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino med našima narodoma in italijansko stran ponovno pozval k uradni objavi poročila.

V popoldanskem delu obiska se je državni sekretar Štucin udeležil srečanja prijateljev Zahodnega Balkana, ki ga je gostil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Skupaj z zunanjimi ministri Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije ter Avstrije, Grčije, Hrvaške, Italije, Slovaške, namestnikom zunanjega ministra Češke ter predstavnico Evropske komisije so razpravljali o trenutni dinamiki v regiji in državah Evropske unije, ko gre za širitev EU na Zahodni Balkan. "Blejska zaveza - ideja, da bi morala biti tako Unija kot zahodnobalkanske države pripravljene na širitev do leta 2030 - je še kako živa. Trenutne geostrateške razmere kličejo po novem, osveženem pristopu do širitve. Zato je Slovenija, skupaj z Nemčijo, dala pobudo za bolj učinkovit širitveni proces, s čimer ponovno dokazujemo, da smo proaktivna in angažirana država, ki zna prispevati k razpravam glede širitve in prihodnosti EU," je na srečanju poudaril Štucin. Dodal je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za čimprejšnjo odločitev o začetku pogajanj z Bosno in Hercegovino in pozdravil vse aktivnosti Črne gore, ki z zadnjimi odločitvami daje jasen in pozitiven signal, da je pripravljena pospešiti svojo evropsko pot.