V uvodnem nagovoru je ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel pozdravila vse udeležence posveta in se zahvalila, da so se ga udeležili v tako velikem številu. »Primarno zdravstvo je pomemben steber zdravstvenega varstva,« je poudarila in nadaljevala, da je pomen dostopnosti do hitre prve zdravstvene obravnave ena od prednostnih nalog Ministrstva za zdravje. O zagotavljanju dostopnosti v prihodnje se je dotaknila v kratkem opisu vizije organiziranosti primarnega zdravstva. Da bo ta ustrezno odgovarjal na finančne, kadrovske in infrastrukturne izzive, ga bo treba preoblikovati, da bo zagotovljena učinkovita in kakovostna oskrba, boljše zdravje prebivalcev, večja enakost v zdravju, ki bo večala zadovoljstvo pacientov. Za ta namen je pripravljen predlog strategije razvoja zdravstva na primarni ravni.

Nagovoru ministrice sta sledila prispevka namestnice varuha človekovih pravic dr. Dijane Možina Zupanc in zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika. Namestnica varuha človekovih pravic je predstavila ugotovitve o dostopnosti do ambulant splošne in družinske medicine. »Glavna težava, ki smo jo zaznali je, da ni enotnih meril in kriterijev, kaj pomeni dobra dostopnost do zdravstvenih izvajalcev.« Zagovornik enakih možnosti je spregovoril o (ne)dostopnosti z vidika enakopravnosti in varstva pred diskriminacijo ter predstavil najnovejše ugotovitve raziskave iz leta 2023 o izkušnjah prebivalcev Slovenije z diskriminacijo pri zdravstveni obravnavi.

Zastopnika pacientovih pravic Jožica Trošt Krušec in Marjan Sušelj sta opisala pritožbe pacientov. Večina se nanaša na nezmožnost izbire družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in zobozdravnika, nezmožnost dostopa k že izbranemu osebnemu zdravniku, slabo telefonsko povezavo z ambulantami, težave pri uporabi spletnih portalov. Marjan Sušelj je poudaril, da motnje pri dostopu otežujejo uveljavljanje temeljne pravice pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe na primarni ravni, posredno pa tudi pri uveljavljanju oskrbe na sekundarni ravni, kamor pacienta praviloma napoti njegov osebni zdravnik. Zastopnica pa je opozorila na problematiko, da ambulante same ustvarjajo pravila poslovanja v odnosu do pacienta ne glede na določila v veljavnih predpisih, kar vodi do kršitve pravic do dostopa do zdravstvene oskrbe in/ali pravice do enakopravnega dostopa do zdravstvene oskrbe.

Mag. Vlasta Mežek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje je povzela ključne spremembe na področju dostopnosti primarnega zdravstva, ki jih prinaša lani decembra sprejeti Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Bogdan Tušar, direktor Območne enote Ljubljana Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija, pa je predstavil pomembne, pred kratkim uveljavljene in načrtovane administrativne razbremenitve v primarnem zdravstvu.

O pomenu zdravstvene pismenosti in opolnomočenja uporabnikov zdravstvenih storitev je govoril predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Rade Pribaković Brinovec. Prvi del dogodka je sklenil direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina Egon Stopar, ki je izpostavil problematiko sporazumevanja in ključne izzive ter predloge za čim bolj usklajeno sodelovanje vseh tistih, ki lahko največ pripomorejo k vzpostavitvi zaupanja med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev.

Drugi del posveta je bil posvečen predstavitvam dobrih praks na področjih telefonskega in elektronskega naročanja ter organiziranosti dostopnosti ambulant. Dobre prakse so predstavile Jasmina Kolar iz Zdravstvenega doma Ljutomer, Maja Arzenšek iz Zdravstvenega doma Maribor in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Tea Stegne-Ignjatovič.

Dobrim praksam je sledila živahna razprava, ki sta jo vodili državna sekretarka Eva Vodnik in Renata Rajapakse iz Ministrstva za zdravje. Razprava je razkrila različna mnenja in tudi stiske, poudarjeno je bilo, da je potrebno združevati moči vseh, da bo delo dolgoročno teklo bolje. Prav tako je bilo povedano, da se elektronska komunikacija uporablja neracionalno, kot družabno omrežje, čemur bo potrebno posvetiti pozornost v bodoče. Državna sekretarka je zaključila z besedami: »Pomembno je, da se slišimo, da smo tu z istim ciljem, da skušamo gledati na pacienta - na njegovo opolnomočenje in dobrobit."

V sklepnem delu je državna sekretarka vse sodelujoče povabila k javni razpravi o pravkar objavljenem predlogu Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, ki bo predstavljena meseca marca.

Ob robu posveta se je ministrica za zdravje srečala z zastopnicami in zastopniki pacientovih pravic in se pogovorila o aktualnih temah, povezanih z njihovim delom, delovnih pogojih in trenutni problematiki v zdravstvu. Na sestanku so se dogovorili o tesnejšem sodelovanju.