Skoči do osrednje vsebine

Odločitve z 89. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je na 89. seji obravnavala in sprejela eno točko s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ocena ustavnosti členov Zakona o zaščiti živali

Vlada je sprejela mnenje glede ocene ustavnosti določb 36.b, 36.c in 36.č člena ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv).

Državni zbor RS je 8. decembra 2023 zaprosil Vlado RS, da poda mnenje glede zahteve Državnega sveta RS za oceno ustavnosti 36.b, 36.c in 36.č člena ter tretje alineje 43. člena Zakona o zaščiti živali.

Vlada RS se je v svojem mnenju glede določb, ki so predmet ustavne presoje, opredelila predvsem z vidika njihove izvršljivosti.

V zvezi z določbo 36.b člena, ki omogoča prijavitelju, da lahko v primeru nestrinjanja z ugotovitvami uradnega veterinarja zahteva ponovno presojo ugotovitev, ki jo izvede tričlanska komisija, ki jo sestavlja predstavnik Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), predstavnik Centra za dobrobit živali, ki deluje v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta ter pravnik, ki je v komisijo imenovan s strani ministra za pravosodje, vlada izraža pomislek glede učinkovitosti izvrševanja te določbe v praksi zaradi dejstva, da ZZZiv ne opredeli konkretnih posledic, ki jih ima odločitev komisije na sam inšpekcijski postopek. Zakon namreč ne določa ali drugačna odločitev komisije ustavi tek inšpekcijskega postopka ali ne.

Težava pri izvrševanju te določbe bi se lahko pojavila, če bi se na primer ukrep uradnega veterinarja končal z ureditveno odločbo, prijavitelj pa bi menil, da bi bil potreben strožji ukrep, na primer odvzem živali. Ukrep, ki bi bil v skladu z inšpekcijskim postopkom izvršljiv ali celo že pravnomočen, bi bil naknadno podvržen presoji komisije, kar je med drugim pravnosistemsko neprimerno z vidika instituta pravnomočnosti kot instrumenta pravne varnosti in stabilnosti, ki je bistven za uresničevanje zaupanja v pravo in širše za uresničevanje načela pravne države. Odločitev komisije bi lahko bila tudi takšna, da ukrep uradnega veterinarja ni bil potreben, pri tem pa bi pritožbeni organ v isti zadevi že potrdil odločitev uradnega veterinarja. Vlada meni, da sodelovanja kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi ni mogoče razumeti v smislu vzpostavitve vzporednega sistema nadzora oziroma njihovega sodelovanja ni mogoče razumeti v smislu kakršnihkoli pristojnosti, ki jih imajo sicer državni organi.

V zvezi z ustavno presojo tretje alineje 43. člena ZZZiv vlada v svojem mnenju poudarja, da bi organi nadzora z ukinitvijo tega ukrepa izgubili bistven nadzorni inštrument, ki jim omogoča, da v najhujših primerih mučenja živali te odvzamejo in s tem preprečijo njihovo nadaljnje trpljenje. Ukrep odvzema živali je bil v zakonodajo vpeljan že leta 1999. Ukrep se je izkazal za učinkovitega zato bi zadržanje izvajanja določbe, ki omogoča odvzem živali, lahko spodbujalo nevestne skrbnike živali, da bi namenoma ali iz malomarnosti zmanjšali dolžno skrbnost za dobrobit živali vedoč, da jim nadzorni organ kljub hudim kršitvam zakonodaje ne bo mogel izreči ukrepa trajnega odvzema. V zvezi z namenom poraba ostanka sredstev od kupnine prodanih živali je vlada mnenja, da bi lahko prišlo pri izvrševanju te zahteve do težav, saj zakon ne določa kriterijev oziroma postopka razdelitve ostanka kupnine, temveč je ta odločitev v prosti presoji uradnega veterinarja, ki vodi konkretni inšpekcijski postopek. Vlada zato predlaga, da se razdelitev ostanka kupnine uredi sistematično in transparentno in da razdelitev sredstev ni prepuščena individualni odločitvi posameznega uradnega veterinarja.