Minister Simon Maljevac je v uvodu poudaril, da je vlada Ministrstvo za solidarno prihodnost ustanovila kot odgovor na zapostavljene teme v slovenski družbi. Kot je izpostavil, je politika doslej pozabljala na določene družbene skupine in ni odgovarjala na dejansko potrebe ljudi – predvsem pri skrbi za starejše in na področju dostopnih javnih stanovanj. Pri obeh temah je minister Maljevac kot glavna uspeha v prvem letu delovanja ministrstva navedel vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in zagon prenovljenega sistema gradnje javnih neprofitnih stanovanj.

Pri Zakonu o dolgotrajni oskrbi je minister Maljevac povedal, da smo na ministrstvu uvedli prvo celostno ureditev tega področja skupaj s financiranjem, kar je eden od osnovnih gradnikov, ki bo omogočil, da se bo dolgotrajna oskrba izvajala tudi na terenu. »Zakon smo oblikovali skupaj s posvetovalnim telesom, v katerem je sodelovalo 60 članov iz strokovnih združenj. En pomemben podatek; to posvetovalno telo deluje še naprej. Sami veste, da sem ob sprejemu zakona jasno povedal, da je dolgotrajna oskrba tisti sistem, ki mora živeti, in je nujno, da o njem konstantno diskutiramo,« je dodal minister.

Glede drugega večjega področja ministrstva, stanovanjske politike, je minister Maljevac povedal, da smo od prvega dne sledili načelu, da je dom pravica vsakega izmed nas in ne naložba. »Vemo, da so stanovanja na trgu postala nedostopna dobrina, zato je bilo ukrepanje nujno. 30 let je bila to obrobna tema, o kateri smo se premalo pogovarjali; ko sem prevzel ministrstvo, je na tem področju delalo zgolj pet javnih uslužbencev brez jasne vizije in usmeritve,« je opozoril minister. Med prvimi koraki na področju stanovanjske politike je minister Maljevac omenil analizo razmer, ki je vključevala obiske stanovanjskih skladov na lokalnem nivoju, na podlagi česar se je nato oblikoval načrt dela, razdeljen v dve fazi. »Prvemu delu rečemo projektna faza – to je do leta 2026, ko želimo zgraditi 5000 stanovanj. Pri tem smo že uspešni. Drugi del je pa sistemski del, v okviru katerega želimo do leta 2026 vzpostaviti sistem, ki bo omogočal gradnjo med dva tisoč in tri tisoč javnih najemniških stanovanj na leto,« je dejal minister ter opozoril tudi, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost lani s 25,5 milijona evrov dokapitaliziralo Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Enak znesek bo sklad prejel tudi letos in prihodnje leto. Zelo pomemben del pri stanovanjskih projektih so bila lani tudi evropska sredstva, izplačana v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih bo ministrstvo prejelo tudi letos.

Med glavnimi izzivi prvega leta delovanja ministrstva so bile tudi poplave in pomoč ljudem po katastrofalni ujmi. »Posameznikom, ki so ostali brez doma, smo zagotovili krizne namestitve. Zagotovili smo tudi nadomestila za stroške za ljudi, ki so se zaradi ujme odločili za začasno bivanje pri sorodnikih ali prijateljih. Poleg tega smo poskrbeli tudi za krizne namestitve za reševanje starejših od 65 let. Zagotovili smo tudi sredstva za popoplavno obnovo objektov, v katerih se izvajajo socialnovarstvene storitve,« je poudaril minister Maljevac.

Navedel je tudi nekaj glavnih načrtov za letos:

• sprejetje zakonske ureditve, ki bo vzpostavila nova pravila in omejitve za kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking; zakonsko ureditev Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport
• priprava načrta, s katerim bomo sploh prvič vzpostavili centralno evidenco javnih najemnih stanovanj v Republiki Sloveniji - s tem bomo dobili pomembne informacije, koliko javnih najemnih stanovanj sploh imamo v državi in lažje oblikovali stanovanjsko politiko
• vzporedno s tem bo prvič po letu 2005 izpeljana celostna analiza o stanju in trendih na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji, s katero bomo dobili konkretnejše podatke o kakovosti stanovanjskega fonda in bivalnega okolja, dostopnosti stanovanj, preferencah gospodinjstev in vplivu stanovanjske oskrbe na kakovost življenja.